Krajani Ambrusa se bojijo, da bi se romska družina Strojan vrnila v Dečjo vas, zato so v stanju pripravljenosti. Domačini bodo organizirali tudi nočne straže, da bi preprečili vrnitev Romov, če bo to potrebno. Kot je za 24ur.com povedal predsednik krajevne skupnosti Ambrus Alojz Šinkovec, so si o tem enotni tako krajani Ambrusa kot tudi Krke in Zagradca.
Medtem družina Strojan ostaja v Postojni, kjer bodo ostali najmanj do nedelje. Kot je za 24ur.com povedal poglavar družine Mirko Strojan, pa so pripravljeni bivanje v prehodnem domu v Postojni ostati še dodatnih sedem dni, če vlada zanje do nedelje ne bo našla ustrezne nadomestne lokacije za bivanje.
Kot je znano, naj bi se Strojanovi preselili na lokacijo v bližino naselja Malo Hudo, a so tamkajšnji prebivalci z zaporami cest in protestom pokazali, da romske družine ne želijo v svoji bližini. Zdaj mora vlada poiskati drugo lokacijo.
Komisar na ogledu
Slovenijo je v torek obiskal komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg, danes pa se je sestal z ministrom za notranje zadeve Dragutinom Matejem.
Pred tem se je sestal s predstavniki Mirovnega inštituta, Amnesty International Slovenije in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC).
Po mnenju nevladnih organizacij, ki so sodelovale na pogovoru z Hammarbergom, je bila preselitev družine iz Ambrusa v Postojno nezakonit ukrep in odraz diskriminatorne politike. Ker družine zdaj niso pripravljeni sprejeti nikjer, bo lahko začasna preselitev postala trajnejša, so povedali v PIC.
Po mnenju nevladnih organizacij je sporno zlasti, da se policija ni odzvala takrat, ko bi se morala, torej da država preko represivnega aparata ni umirila razmer in uspela rešiti nastalega problema že na območju, kjer se je pojavil.
Nevladne organizacije se ne spuščajo v to, ali so Romi iz Ambrusa res storilci določenih kaznivih dejanj ali ne. Vendar problemov ni mogoče reševati s preselitvijo, opozarjajo. "To ni bila pametna odločitev," menijo v PIC. Družina bi morala v okolju, kjer je živela, ostati. Vse to, kar se dogaja zdaj, pa še bolj teži k marginalizaciji Romov, so še dejali v PIC.
Mate je v pogovoru s komisarjem posebej izpostavil, da gre za začasno rešitev, ki je bila konec oktobra sprejeta kot kompromis v takratnih razmerah na območju Ambrusa. Takrat so se sporazumeli, da bi takšna rešitev lahko prispevala k mirnemu načinu reševanja nastalega vprašanja. Mate je v izjavi za medije poudaril, da "država ni preselila družine Strojan. Preselili so se sami."
Komisarja je po Matejevih besedah zanimalo predvsem, kako država skrbi za to, da bi romsko skupnost čim bolj vključila v življenje na način, da ne bi prihajalo do diskriminacije. Minister mu je med drugim predstavil delo policije in program usposabljanja policistov za delo v romskih skupnostih, ki ga je policija začela izvajati leta 2003. Lani in letos so usposobili preko 250 policistov, dodatno še nekaj čez 50 policistov za reševanje medetničnih konfliktov, približno 40 pa so jih naučili komunicirati v romskem jeziku oz. v dveh različicah romskega jezika, ki se uporabljata v Sloveniji, je povedal Mate. Tako usposobljeni policisti lahko potem delajo v romski skupnosti, kar pomeni tudi, da seznanjajo Rome z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter z delom in pristojnostmi policistov, je dejal minister.
Na novinarsko vprašanje, ali bo komisar obiskal tudi Ambrus oz. občino Ivančna Gorica, je minister menil, da ne. Sicer pa je dejal, da natančno pozna le tisti del komisarjevega programa, ki zadeva državne organe. Tako se bodo danes sestali še na delovni večerji, kjer bodo "zaokrožili današnje pogovore".
Odgovor na vprašanje, kako se bodo zadeve odvijale naprej, pa bo komisar lahko dobil pri ministru za šolstvo in predsedniku vladne komisije za zaščito romske etnične skupnosti Milanom Zverom, je dejal Mate.
‘Potrebno je najti novo lokacijo’
Mate je spomnil, da je dal konec oktobra za medije zelo jasno izjavo, da se namreč družina ne bo vrnila na lokacijo, kjer je živela do tedaj. Vendar pa je treba zdaj najti drugo primerno lokacijo in zanjo najti soglasje z lokalnim prebivalstvom. To delo, ki je v rokah omenjene komisije oz. njenega predsednika, "bo zelo naporno", je dejal Mate.
Policija bo po njegovih besedah pri svojem delu zagotavljala varnost državljanov, kjer koli so na enak način ne glede na versko, rasno ali etnično pripadnost, je zagotovil minister.
Na novinarsko vprašanje, ali je bila preselitev družine napaka, je odgovoril: "Težko bi rekel, da je bila napaka." To je bila po njegovih besedah optimalna rešitev, s katero so lahko sorazmerno hitro zmanjšali napetosti in si pridobili čas, v katerem lahko najdejo rešitev, sprejemljivo za vse strani.
Komisar obiskal Strojanove
Minister za šolstvo in šport Milan Zver in Hammarberg sta danes obiskala nastanitveni center v Postojni, v katerem je začasno naseljena romska družina Strojan. Zver je ponovno poudaril, da je ključna rešitev romske problematike v procesu izobraževanja. Komisar pa ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja, saj si želi prej opraviti vse aktivnosti in se pogovoriti z različnimi stranmi. Komisar bo svoje stališče predstavil na četrtkovi novinarski konferenci.
Izvršna oblast lahko tako po besedah Zvera z različnimi politikami vpliva na urejanje položaja Romov. Tu gre predvsem za prostorsko urejanje, šolstvo, kulturo, socialo in zaposlovanje. Politiko romske etnične skupnosti ureja kar 19 področnih zakonov in v proceduro je šel krovni zakon za zaščito romske etnične skupnosti, je komisarju Hammarbergu povedal minister.
Na novinarsko vprašanje, ali gre v Sloveniji za povečanje ksenofobije, je minister odgovoril, da "je bila v preteklih letih morda fobija na obeh straneh nekoliko zadušena". Ob tem je dodal, da je komisarju povedal, da Slovenija ni nič bolj ksenofobična kakor druge evropske države. Žrtve pa so 16 do 18 milijonov Romov, ki živi v Evropi, je ocenil Zver. Njihov položaj je po mnenju ministra več ali manj povsod enak, čeprav ne identičen.
Tudi Slovenija ima tako z Romi različne izkušnje. V Prekmurju odlično sobivajo s preostalim prebivalstvom, tudi v Mariboru, medtem ko so določene lokacije, kjer so se romska naselja v zadnjih letih izjemno širila, je dejal Zver in dodal, da je na teh lokacijah začelo prihajat do konfliktov.
Odvetnica Strojanovih Tatjana Markelj je po srečanju komisarja z romsko družino povedala, da so Strojanovi zadovoljni s pogovori. Potem, ko bo komisar na četrtkovi novinarski konferenci predstavil svoje pogled na problematiko, "pa bomo mi komentirali njegovo izjavo", je še dodala. "To kar se v tem trenutku dogaja, je sramota, ne za Strojanove, temveč za preostale Slovence in državo," je ocenila zagovornica Strojanovih.
Hammarberg pa se je v prostorih Informacijsko dokumentacijskega centra (IDC) Sveta Evrope srečal tudi s predstavniki Zveze Romov Slovenije. Sekretarka zveze Janja Rošer je povedala, da sta komisarja zanimali predvsem stališči zveze o primeru Ambrus in o stanju romske manjšine v Sloveniji. Predstavniki Zveze Romov Slovenije so Hammarbergu povedali, da so po njihovem mnenju protesti proti Romom nezakoniti, saj zakon o javnih zbiranjih prepoveduje shode, ki napeljujejo k nasilju.
V zvezi so prepričani, da bo preseljevanje Romov prešlo v navado, če vlada ne bo ukrepala. Čeprav na zvezi priznavajo, da je vlada v preteklosti na področju zaposlovanja in izobraževanja Romov naredila precej, pa menijo, da se je v primeru Ambrus na pritiske javnosti odzvala nepremišljeno.
Hammarberg se je v torek zvečer, potem ko je prispel v Slovenijo, že srečal z varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom, v času svojega obiska pa se bo pogovarjal tudi s predstavniki nekaterih nevladnih organizacij. Novinarsko konferenco bo imel v četrtek v prostorih Informacijsko-dokumentacijskega centra Sveta Evrope v Ljubljani, so sporočili iz komisarjevega urada.
Krajani proti Romom
Včeraj se je na protestu proti priselitvi družine Strojan v občino Ivančna Gorica v naselju Malo Hudo zbralo okoli 400 krajanov. Prebivalci Malega Hudega so poudarili, da nimajo nič proti Romom, so samo proti naselitvi družine Strojan v njihovo bližino. Kot pravijo, imajo dovolj posilstev, ropov in umorov, prav Strojanovi pa jim dajejo občutek strahu. Poleg tega so na mestu, kjer naj bi se naselili Strojanovi, postavili posebne barikade, s katerimi želijo preprečiti morebitno ureditev naselja za Rome.
Kot nam je danes povedal predsednik krajevne skupnosti Milan Pušljar se na kraju, kamor naj bi se naselili Romi, še vedno zbirajo krajani. Prav tako so še vedno postavljene vaške straže, z barikadami pa želijo preprečiti ureditev naselja za Rome. Pušljar je še zatrdil, da krajani Malega Hudega še vedno ostro nasprotujejo priselitvi Romov in bodo pri svoji odločitvi vztrajali. Kot je povedal eden od vaščanov, so pripravljeni 24 ur na dan, redno se menja dežurna služba, ukrepati pa nameravajo po svojih močeh. Na barikadah mimo ne spuščajo tistih, za katere sumijo, da niso primerni za njihov kraj, jih ustavijo in popišejo.
Na izredni seji pa se je sestal občinski svet na katerem so svetniki sprejeli odločitev, da se družina Strojan ne naseli v občino Ivančna Gorica. Sprejem sklepa občinskega sveta in zagotovilo predstavnika vlade, da ne bodo več izbirali lokacije brez soglasja lokalne skupnosti, je razveselil tudi krajane naselja Malo Hudo.
Kot je za 24ur.com povedal predsednik krajevne skupnosti Ambrus Alojz Šinkovec, so se svetniki na občinskem svetu pogovarjali tudi o pospešitvi izvršitve odločb, ki si bile izdane pred leti. Odločbe določajo rušenje črnje gradnje, kjer so bili nastanjeni Strojanovi. "Potrebno je preveriti, če so odločbe še pravnomočne in pritisniti na inšpektorje, da jih izvršijo", je dodal Šinkovec.
V Ljubljani pa se je na protestih proti začasni preselitvi romske družine Strojan iz Ambrusa v postonjski nastanitveni center po nekaterih ocenah zbralo med 500 in 700 ljudi. Protestniki, ki so se zbrali na Kongresnem trgu, pozneje pa se sprehodili še do parlamenta in vlade, so zahtevali odstavitev notranjega ministra Dragutina Mateja, ker po njihovem mnenju s svojim delovanjem in izjavami škodi demokraciji in razvoju civilizirane družbe.
Kacin: Odziv vlade korak v napačno smer
Predsednik največje opozicijske stranke LDS, Jelko Kacin, je po zadnjih protestih v naselju Malo Hudo dejal, da ukrep vlade ob prvih dogodkih v Ambrusu ni bil niti primeren niti dovolj odmerjen. Po njegovem je bila prisilna preselitev družine Strojan v Postojno usoden korak v napačno smer. To bo po Kacinovem mnenju na obisku v Sloveniji ugotovil tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg in slovenski vladi povedal tisto, česar noče slišati, in sicer, naj se pogleda v ogledalo in uvidi realno podobo.
Predsednik LDS je še dejal, da vlada s svojimi ukrepi nehote povzroča vedno težje obvladljivo negativno razpoloženje v vsej širši javnosti. Ravnanje vlade po njegovem mnenju kaže na kratkovidnost in zaletavost nekaterih ministrov in nemoč oblasti, da bi z orodji pravne države preudarno reševala vsakodnevne težave vseh državljanov v skladu z ustavo.