Stroka: Covid ni samo 'neka gripica', bolezen ima lahko dolgoročne posledice

Najrazličnejših teorij zarot v času koronakrize, ko je pravzaprav težko razumeti, kaj je človeštvo s to pandemijo doletelo, je nešteto. To je po svoje razumljivo, po drugi strani pa postaja problematično, saj ni majhen odstotek ljudi, ki tem informacijam, čeprav nimajo nikakršne strokovne podlage, verjame. "Kakršno koli zavajanje glede novega koronavirusa v smislu, da tega virusa ni oziroma da so ukrepi proti njemu nesmiselni, lahko pripelje do epidemije neobvladljivih razsežnosti," je na današnji novinarski konferenci opozoril dr. Pavel Poredoš, specialist interne medicine in predsednik Slovenske medicinske akademije.

Če bi odločala medicinska stroka, bi bili ukrepi še ostrejši

Pogosto se omenja, da je v ozadju pandemije obvladovanje populacije in da vlade po vsem svetu s sprejetimi ukrepi protiustavno kršijo posameznikovo svobodo. Poredoš na to odgovarja, da je svoboda posameznika omejena s pravicami drugega. "Ne glede na to, kaj si mislimo o vladi, je te ukrepe predlagala stroka. Vlada jih je sprejela na podlagi strokovnih izhodišč. Če bi medicinska stroka lahko odločala, bi bili določeni ukrepi še ostrejši," je zatrdil Poredoš.

Da razume, da so virusi zaradi svoje majhnosti za človeške možgane "nekaj abstraktnega", je nadaljeval predstojnik Inštituta za mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete dr. Miroslav Petrovec. Izpostavil je, da imamo do zdaj že 24 milijonov okužb po vsem svetu in se bližamo milijonu smrtnih žrtev. Vse, ki zanikajo nevarnost novega koronavirusa, vabi, naj se ob naslednjem izbruhu v kakšnem od domov za starejše pridružijo pri jemanju brisov – po možnosti brez maske – in bodo videli, kaj virus naredi pri ljudeh.

Pred jesenjo so kliniki in virologi zaskrbljeni, je še povedal. Velika uganka namreč je, kako se bo virus širil med najmlajšo populacijo, ki zdravstveno ni med življenjsko ogroženimi. "Verjetno se bomo sproti učili, kateri ukrepi bodo najbolj potrebni," je dejal in dodal, da bodo naredili vse, da bi zagotovili diagnostiko vsem, ki jo potrebujejo, in da bi ohranili življenje v najbolj normalnih razmerah.

Dotaknil se je tudi vprašanja glede dobavljivosti (hitrih) testov, ki jih nujno potrebujejo bolnišnice, sploh v urgentnih primerih, ko je to, ali pacient je ali ni pozitiven na novi koronavirus, treba ugotoviti čim prej. Petrovec upa, da se bo dobavljivost teh testov izboljšala, prav tako nameravajo na inštitutu zaposliti dodatne ljudi. Ob tem pa je dejal, da zalog reagentov ni mogoče delati tako kot pri maskah, saj imajo svoj rok trajanja. Po drugi strani pa ima večina resnih podjetij, ki proizvaja reagente, na svetovni ravni algoritem razdeljevanja, pri čemer upoštevajo tudi to, kako država obvladuje epidemijo. Tako bodo tudi v jesensko-zimskem času pri dobavi reagentov ves čas odvisni od 14-dnevnih ali tritedenskih napovedi.

"Škoda je narejena, tega ne zanikamo"

Da pa ne zanikajo, da je pandemija bolezni covid-19 povzročila kolateralno škodo na mnogih področjih, tudi v zdravstvu, je izpostavila dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. Da pacienti težje pridejo do obravnave in da so se čakalne dobe marsikje močno podaljšale, je izpostavila.

Hkrati pa meni, da je sprejemanje ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom nujno. "Najbolj učinkovit ukrep za obvladovanje epidemije je t. i. lock-down. A če želimo živeti kar se da normalno in da bodo delovale vse dejavnosti, se moramo odločiti, ali bomo tvegali velik val in zapirali državo ali se bomo varovali na osebni ravni," je dejala. Poudarila je, da lahko v jeseni, ko se virusi bolj širijo zaradi zadrževanja ljudi v zaprtih prostorih in ker je vlažno ter hladno okolje bolj ugodno za virus, "za silo uspemo obvladovati epidemijo" le ob sodelovanju ljudi pri nošenju mask, ohranjanju fizične razdalje in razkuževanju rok.

Predsednik komisije za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč pa je opozoril na to, da je novi koronavirus v nekaj tednih zamajal svet, družbe, države, sesuli so se sistemi. "Govorjenje o tem, da ga ni, je približno enako kot govoriti, da je zemlja ploščata," meni. 

O dolgoročnih posledicah covid-19

Da posledice seveda so, tako v družbenem kot v gospodarskem smislu, se strinja tudi dr. Franc Strle, redni profesor za infektologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. "Bojim se, da zadeve ne jemljemo dovolj resno, kar ne pomeni, da bi morala biti panika, ampak zavedati se moramo, da je smiselno in potrebno, da se ukrepi upoštevajo," je poudaril. "Dolgoročne posledice bolezni tudi obstajajo in te niso tako redke, kot bi si to morda predstavljali," je dodal.

Na vprašanje, katere so te posledice, je odgovoril dr. Poredoš: "Predvsem okvara srčne mišice, pogostejši infarkti in tromboze v pljučih in možganih." Beležili so, na primer, trikratni porast možganske kapi pri bolnikih, ki so preboleli covid-19. Govorniki na današnji novinarski konferenci se tudi strinjajo, da so te posledice"posebnost bolezni covid-19".

Da zaščitni ukrepi dejansko delujejo pri preprečevanju širjenja številnih bolezni, pa dokazuje prav letošnja sezona gripe, ki je "marca čudežno in nenadno izginila, verjetno zaradi ukrepov proti novem koronavirusu", so še izpostavili strokovnjaki.