Na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede (FDV) so izrazili zaskrbljenost zaradi "različnih oblik podrejanja novinarstva ter poniževanja novinark in novinarjev, ki so z nastopom nove vlade postale del vsakdana". Opozorili so še, da poseganje v avtonomijo novinarskega poklica "oži svobodo izražanja in namesto demokratičnega političnega komuniciranja širi enoumje".
To pa ni prvič, da politična oblast skuša vplivati na uredniško odločanje, so sporočili v skupni izjavi, pod katero so podpisani profesorji Slavko Splichal, Melita Poler Kovačič, Monika Kalin Golob, Marko Milosavljević, Igor Vobič, Jernej Amon Prodnik, Tina Lengar Verovnik in Nataša Logar. "Politična oblast v zadnjih treh desetletjih vztrajno poskuša vplivati na uredniško odločanje, o čem naj novinarke in novinarji pišejo in kako. Pritiski na poklicno novinarstvo prek medijskega lastništva, oglaševanja in prikrojevanja zakonodaje so se v zadnjih letih okrepili s sovražnim govorom, poniževanji na internetnih družbenih omrežjih, predvsem urednic in novinark, ter z ustanavljanjem strankarskih medijev, ki razširjajo v novice preoblečeno politično propagando. Z nastopom nove vlade so se pritiski nadalje okrepili, predvsem z zlorabo državnih institucij in njihovih kanalov komuniciranja," so zapisali. Predsednik vlade Janez Janša je namreč v ponedeljek kar na vladni spletni strani objavil besedni "obračun" z mediji, v katerem je med drugim nacionalno televizijo primerjal z JLA.
Na Katedri za novinarstvo so ocenili tudi, da je vlada med epidemijo otežila novinarsko kritiko, s tem ko je zaprla vrata novinarskih konferenc in prisilila novinarje, da vprašanja postavljajo na daljavo. Z depešo Svetu Evrope in zadnjim Janševim zapisom o "vojni z mediji" pa je izkrivljala podobo slovenskega medijskega okolja in veljavo novinarstva kot dejavnosti z javno odgovornostjo, so še zapisali na FDV.
Vladi očitajo tudi brezbrižnost do obstoja nekaterih lokalnih in regionalnih medijev, saj da zanje ne more zagotoviti denarja. Ne skriva pa niti teženj za korenite posege v nacionalno televizijo. "Ko je predsednik vlade objavljal na internetnih družbenih omrežjih, je ne le sporočal zaposlenim na javni radioteleviziji, da jih je "preveč" in da so "predobro plačani", razširjal objave, ki si zamišljajo odpravo RTV prispevka, ter žalil predvsem urednice in novinarke, temveč je tudi pokazal težnje po podrejanju in preobražanju javnega medijskega servisa," so poudarili v izjavi za javnost.
A ravno med epidemijo se je potrdilo, da je poklicno novinarstvo ključno za informiranje državljank in državljanov, so poudarili. Prav tako pa se je pokazalo, kako pomembno je, da ti razkrivajo nepravilnosti, ki jih nosilci politične in ekonomske moči skušajo prikriti, so dodali.
"Če bo državna politika nadaljevala podrejanje novinarstva ter poniževanje novinark in novinarjev v skladu z interesi in predstavami vladajočih, se bo še težje boriti za avtonomno in odgovorno novinarstvo. Če v tem boju kot družba ne bomo uspešni, bo to pogubno – ne le za novinarstvo, temveč tudi za javno življenje. Zato je čas za demokratično akcijo," so jasni na Katedri za novinarstvo, kjer so spomnili še na besede Georgea Orwella, da svoboda tiska pomeni svobodo kritike in nasprotovanja.
KOMENTARJI (223)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.