Strokovnjakinje: zakon ne ločuje med svetovanjem in zdravljenjem

Specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Urša Mrevlje Lozar je na današnji novinarski konferenci poudarila, da zakon, ki bo urejal področje nudenja psihološke pomoči, potrebujemo, vendar nikakor v predlagani obliki. "Pred sprejetjem je treba vnesti jasno ločnico med psihološko pomočjo in ustreznim psihoterapevtskim zdravljenjem," je opozorila.

Dodala je, da so jasno ločitev med psihološko pomočjo oziroma svetovanjem ljudem v stiski in psihoterapevtskim zdravljenjem v zdravstvu jasno zapisali tudi na teološki fakulteti v ustanovnem dokumentu programa zakonska in družinska terapija. "Torej da bodo izobrazili kader za psihološko pomoč ljudem v stiski in ne za zdravljenje. Zato nas toliko bolj preseneča dokument iz časa priprave tega zakona in eden od zadnjih amandmajev, ki jasno opredeli to dejavnost kot zdravljenje," je dodala.

Mrevlje Lozarjeva je povedala še, da končne oblike predloga ne poznajo in da dopolnila po njihovih informacijah ne vsebujejo pomembnih sprememb. "Da bi ga zares lahko korenito spremenili, torej uvedli ustrezno ločnico, ki ne bi več sporočala, da vsi ljudje v stiski potrebujejo zdravljenje in da vsakdo, ki je zaključil dodiplomski študij, lahko zdravi, bi bilo treba ta zakon ustaviti in ga resnično napisati tako, da bo ustrezen," je prepričana.

Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik je povedala, da je vstop tržnih ponudnikov t. i. psihoterapije v zdravstvo strokovno neustrezen, etično sporen in za ljudi s psihičnimi motnjami kot tak tudi nevaren in škodljiv.

"Namesto da bi država poskrbela za sistemsko financiranje specializacij zdravstvenih delavcev in da bi popolnila manjkajoče kadre v centrih za duševno zdravje, uvaja nov predlagan zakon o psihoterapiji, ki bo v zdravstveni sistem omogočil vstop strokovnjakov, ki sicer so usposobljeni za izvajanje svetovalnih oblik pomoči, vendar izven zdravstvenega sistema," je opozorila.

Dodala je, da je zdravljenje psihičnih motenj s psihoterapijo, ki je psihološka metoda zdravljenja, drugačna metoda od svetovanja. "Zdravstveni strokovnjaki močno podpiramo izvajanje svetovanja kot preventive, kot dejavnosti izven zdravstva, ki torej ni zdravljenje, vendar pa pomembno pomaga posameznikom z vsakodnevnimi in prehodnimi življenjskimi stiskami," je še dejala Čoderl Dobnikova.

Članica razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo Ana Brečko Ožura je povedala, da predlogu nasprotuje 44 razširjenih kolegijev, do tako širokega odpora do določenega predloga v zdravstvu pa da je prišlo prvič. Menijo, da trenutni predlog ne prinaša učinkovitih rešitev za težave, ki jih imajo ljudje, pripombe pa imajo predvsem glede tega, kdo je kompetenten za obravnavo določenih težav.

Predsednica komisije za etiko pri Zbornici kliničnih psihologov Slovenije Polona Matjan Štuhec je dejala, da bi se pretočnost sistema povečala, če bi ustrezno razdelili ljudi, ki imajo duševne težave in stiske v en resor, predlagajo socialno varstvo, v zdravstvu pa bi ostali pacienti, ki potrebujejo zdravljenje. Tudi Petra Bavčar iz Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo je opozorila, da v predlogu zakona ni jasne ločnice med različnimi oblikami pomoči in različnimi indikacijami, kar je za paciente lahko škodljivo in sporno.

Specialistka psihiatrije Breda Jelen Sobočan pa je dejala, da pri pripravi zakona ni sodelovala stroka, ampak da so ga interesne skupine in nekateri posamezniki pisale zase. Čoderl Dobnikova pa je dodala, da so poslanci julija, ko se je v javnosti pojavila informacija, da je psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek kot članica delovne skupine pripravljala zakon o psihoterapevtski dejavnosti, nato pa postala dekanja nove fakultete za psihoterapijo, dejali, da bo zakon ustavljen, dokler ne bodo razčiščeni vsi zasebni interesi piscev zakona.

Jeseni se po njenih besedah na tem področju odkrivajo novi akterji, ki odpirajo nove programe in so pisali vsebino zakona. Zato bi morala država najprej razčistiti vsa navzkrižja interesov in potem nadaljevati delo brez konfliktov interesov v ozadju.

"Zdravljenje duševnih motenj ni področje improvizacije. Ljudje potrebujejo varno, strokovno in z dokazi podprto pomoč, ne pa političnih kompromisov," so njihov enotni sklep povzeli na Zdravniški zbornici Slovenije.

Na ministrstvu za zdravje so v odzivu zapisali, da je področje psihoterapije v Sloveniji trenutno neregulirano, kar povzroča veliko nejasnosti in tveganj za ljudi, ki iščejo strokovno pomoč. Predlog zakona zato prinaša jasno ureditev sistema, njegov glavni cilj pa je zagotoviti, da bo psihoterapevtska obravnava za vsakega uporabnika varna, kakovostna in dostopna.

Dodali so, da je ministrstvo zakon pripravljalo v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij duševnega zdravja, po obsežnem usklajevanju pa so pripravili predlog, ki ga je potrdila vlada in ki celovito ureja psihoterapijo tako v javnem kot zasebnem sektorju. Predlog so nato poslali v DZ, ali bo sprejet ali pri tem še dopolnjen, pa bodo odločili poslanke in poslanci, so še sporočili z ministrstva.