Strokovne napake ni bilo

Izredni strokovni nadzor na oddelku za internistično prvo pomoč Kliničnega centra Ljubljana v primeru nedavne smrti bolnika na urgenci je pokazal, da v tem primeru ni prišlo niti do strokovne napake niti do komunikacijskega šuma, je na današnji novinarski konferenci poudarila strokovna direktorica ljubljanskega KC Aleksandra Markovič. Bolnik je umiral, na urgenci pa morajo zdravniki sprejeti najprej tiste, ki so v življenjski nevarnosti in jim je še mogoče pomagati, je pojasnila.

Aplenc: Z ničemer mu ne bi mogli olajšati odhajanja

Ob tem je vodja službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana Primož Aplenc, ki je pacienta tudi obiskal na domu na dan njegove smrti, danes poudaril, da če je že storil kako napako, je bila edina napaka to, da svojcev ni prepričal, naj pustijo bolnika umreti doma. Poudaril je, da je bolnik umiral, bil je v komi in mu z ničemer ne bo mogli olajšati "odhajanja". Če bi mu na primer dali morfij, bi zadevo le še pospešili, to pa ni dovoljeno, je pojasnil.

V večini primerov domači sprejmejo dejstvo, da svojec umira. Nekateri pa vseeno želijo tudi prisotnost zdravnika, na primer za pogovor. V nekaterih primerih pa so čustva tako močna, da prevladajo nad razumom, je danes pojasnil Aplenc. V tem primeru so svojci želeli, da bi se bolnika prepeljalo v bolnišnico in bi se mu podaljšalo življenje, čeprav le za nekaj ur, je pojasnil.

Aplenc je pojasnil, da se je po obisku na domu bolnika med drugim posvetoval z dežurno onkologinjo na Onkološkem inštitutu, kjer niso imeli proste postelje za umirajočega. Zato je svetovala napotitev na internistično prvo pomoč. Tu v tistem delu dneva niso imeli gneče, zato je upal, da bodo imeli prostor za umirajočega in da bo ta lahko "odšel" v dostojnem prostoru, je pojasnil Aplenc.

Aplenc: Urgenca je neprimeren kraj umiranje

Ob tem je poudaril, da je urgenca v vsakem primeru neprimeren kraj za umiranje, ljubljanska urgenca pa je tudi premajhna. To se je po mnenju Aplenca v tem primeru znova pokazalo. Spomnil je, da bi se morala nova urgenca začeti graditi že leta 2003, a je do uresničitve tega projekta prišlo šele, ko je na ministrsko mesto prišel Andrej Bručan, ki je urgenco vodil in je zato poznal razmere.

Markovičeva je ob tem poudarila, da tudi na novi urgenci, ki bo sicer vsekakor bolje opremljena in večja, ne bo mesta za umirajoče. Saj kronično bolni umirajoči bolniki sodijo domov in je zanje najbolj primerno, da jim zadnje trenutke lajšajo domači, predvsem pa ni naloga urgentnih zdravnikov, da oskrbijo umirajoče kronično bolne. Razlika v novi urgenci pa bo, tako Markovičeva, da bodo imeli vsaj primeren prostor, v katerem bo zdravnik lahko opravil pogovor s svojci umirajočega.

Pojasnitev dogodkov

Glede različnih informacij o tem, kaj se je dejansko dogajalo na urgenci na večer smrti bolnika, je Markovičeva danes še pojasnila, da so opravili pogovore z več zdravstvenimi delavci, ki so bili na ta večer v službi na urgenci, javili pa so se jim tudi nekateri bolniki, ki so bili navzoči v času dogodka. Po besedah strokovne direktorice se je dežurni zdravnici, ki je tisti večer govorila s svojci umirajočega, zdelo, da svojci ne vedo, da gre za terminalnega bolnika. Zato jim je to tudi razložila. Mogoče da je pri tem povzdignila glas, saj so svojci v afektu zelo glasno nastopili, zavrnila pa je navedbe, da bi se zdravnica vedla neprimerno. Vsekakor pa ni analogije s celjskim primerom, je še poudarila.