Strokovni svet NIJZ nasprotuje prodaji alkohola v šolah, ko ni pouka

Poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice so 9. septembra v DZ namreč vložili predlog sprememb zakona o omejevanju porabe alkohola, ki v zakon dodaja izjemo, da prepoved oziroma ponudba alkoholnih pijač v prostorih in na zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, ne velja v času, ko ta dejavnost tam ne poteka. V obrazložitvi so zapisali, da naj bi tako reševali težave pri organizaciji prireditev v manjših krajih.

Strokovni svet NIJZ pa je prepričan, da šolski prostori in pripadajoča zemljišča so in morajo ostati prostor za druženje, a naj bo to prostor brez pitja alkoholnih pijač. "Z omogočanjem prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač v prostorih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, in na pripadajočih zemljiščih, bi predvsem mladim sporočali, da je pitje alkohola povsod, tudi tam, kjer se učijo, preživljajo svoj prosti čas in se športno udejstvujejo, sprejemljivo," so zapisali na spletni strani NIJZ.

Na inštitutu opozarjajo, da bi prodaja in ponudba alkoholnih pijač v šolah povečala število mest prodaje in ponudbe alkoholnih pijač, kar je z vidika javnega zdravja korak nazaj in pomeni večjo porabo alkohola.

Sprememba bi povečala porabo alkohola v Sloveniji tudi med najbolj ranljivimi prebivalci, kot so otroci in mladostniki, povečala škodljive posledice rabe alkohola (kot so zastrupitve z alkoholom, kršitve javnega reda in miru, prometne nezgode, umrljivost, obolevnost, samomorilno vedenje) in povečala finančno breme za državo zaradi škodljivih posledic pitja alkohola. S spremembo bi mladim in širši javnosti dali tudi napačno sporočilo, da je alkohol običajna dobrina in da je pitje alkohola vedno in povsod sprejemljivo.

Večja poraba alkohola pa pomeni več izgubljenih let življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Pomeni tudi večje ekonomsko breme za posameznika, njegove bližnje in družbo na račun prezgodnjih smrti, samomorov in umorov, bolezni in zastrupitev, prometnih, delovnih in drugih nezgod, poškodb ter invalidnosti, nasilja, duševnih stisk in drugih težav v duševnem zdravju, socialne izključenosti in revščine, manjšo delovno učinkovitosti in več odsotnosti z dela.

Poudarili so, da alkohol sodi med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost, med drugim ga povezujejo z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Alkohol je škodljiv za možgane v vseh obdobjih življenja ter povzroča raka ust, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter dojk.

"Tveganje je za večino ljudi prisotno že ob pitju manjših količin in se povečuje z večanjem količine popitega alkohola. Zato se velik delež, z alkoholom povezanih rakov, pojavlja tudi pri tistih, ki redno ne pijejo čez meje manj tveganega pitja alkohola. Z vidika raka torej nobena količina alkohola ne glede na vrsto alkoholne pijače ni varna," so zapisali na NIJZ.

Dodali so, da pitje alkoholnih pijač v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem. Leta 2023 so v Sloveniji zaradi visoke porabe alkohola umrli 804 ljudje.