Strokovnjak o spremembah v kazenskem zakoniku: Vračamo se 50 let nazaj

Za potrditev novele kazenskega zakonika so sinoči v državnem zboru poleg poslancev SDS, NSi, SMC in SNS glasovali tudi trije poslanci Desusa (Hršak, Polnar, Simonivič), oba manjšinska poslanca, SD-jev Dejan Židan in LMŠ-jeva poslanka Andreja Zabret. Med drugim so izglasovali, da se bodo grožnje najvišjim predstavnikom države odslej preganjale po uradni dolžnosti. 

Tako Zabretova kot Židan sta se za svoj glas že opravičila in pojasnila, da je šlo za pomoto. Vzrok je bila dolga seja in veliko vloženih amandmajev. Židan je sporočil, da mu je nerodno. "Pri kazenskem zakoniku sem se zmotil. Pritisnil sem tipko za. Pozna se, da sem od jutra do večera v parlamentu," je zapisal in dodal, da njegov glas vendarle ni vplival na izid.

'Na tapeti bo Policija'

Poslanci so tako med drugim izglasovali, da se bodo grožnje najvišjim predstavnikom države odslej preganjale po uradni dolžnosti. "Ta sprememba pomeni, da se vračamo 50 in več let nazaj, ko smo imeli v kazenskem zakoniku določena takšna kazniva dejanja, pri čemer so bili posebej varovani najvišji predstavniki takratne države, poslanci, ministri, predsednik države in drugi. In to po mojem mnenju ni v redu," je za 24ur.com ocenil pravnik, obramboslovec, profesor in strokovnjak za varnostne sisteme Tomaž Čas. 

Kot pojasnjuje, je bilo kaznivo dejanje grožnje vedno preganjano na procesno tožbo, torej je vsak moral oceniti, ali je v nekem trenutku res bila taka grožnja, da je smiselno, da oškodovanec sproži takšen kazenski postopek. "Sedaj pa bo na tapeti Policija, ki bo morala vložiti kar precej truda – tako kot pri vsakem drugem kaznivem dejanju – v preverjanje, ali obstajajo ustrezni dokazi, da je v danem primeru v resnici šlo za grožnjo, ki jo je treba kazensko preganjati."

Na vprašanje, ali meni, da so k temu pripomogle grožnje v pismih, ki so jih prejeli nekateri politiki, Čas odgovarja, da se mora vsak, ki vstopi v javno življenje, tako poslanci kot ministri, zavedati, da njegove izjave, poteze in dejanja vsem ne bodo všeč, sprejeti tveganje, to, da so izpostavljeni, in kdaj tudi kakšno zadevo preslišati. "Lahko si razlagamo, da to velja za policiste in davčne izterjevalce, ki so se odločili za takšno delo, torej da se bodo ukvarjali s tistimi, ki so na robu zakona, in vsaka grda beseda in zapoznela reakcija še ne pomeni, da so ovirani v postopku ali omalovaževani. Jaz mislim, da podobna merila veljajo tudi za politike, še zlasti v času, ko vidimo, da se v naši državi dogaja, da nek politik zavrača prav vse, kljub temu da je v medijih dokazano, kar je rekel, pa četudi pred 14 leti."

Profesor na ljubljanski Pravni fakulteti Rajko Pirnat je že pred časom opozoril, da je členov, ki opredeljujejo kazniva dejanja razžalitev in groženj uradnim osebam in predstavnikom države, že veliko. Problem pa je, kako je to kaznivo dejanje določeno in zlasti, kako je izvajano. "Predvsem ali je izvajano tako, da se lahko z njim izvaja politična represija in onemogoča svoboda govora."

Dr. Miha Šepec s katedre za kazensko pravo na mariborski Pravni fakulteti na drugi strani ocenjuje, da gre v tem primeru za minimalno spremembo zakona. "To samo pomeni, da nekdo, ki je grozil predstavniku države in grožnja, ki je kaznivo dejanje, bosta policija in državno tožilstvo to preganjala sama od sebe. Tistemu, ki je bil žrtev kaznivega dejanja, ni treba dati pobude za ta pregon in to velja za vsa težja, hujša kazniva dejanja. Nikoli ne potrebujemo odobritve žrtve, da potrdi kazenski pregon, po navadi so ti predlogi samo za milejša kazniva dejanja ali kazniva dejanja znotraj družine, na primer, ko gre za nasilje."

Pomembno pa je, opozarja, razlikovati med grožnjami in kritikami. "Če je nekdo na oblasti, imamo na eni strani absolutno pravico, da ga kritiziramo, se ne strinjamo z njim, smo agresivni ali napadalni pri kritiki … vse to je dopuščeno, mora biti. Grožnja pa pomeni, da nekomu začnemo groziti s fizičnim nasiljem, mu strežemo po življenju in njegovi telesni intergiteti. To pa ni več pravno zaščiteno. Ko se nekdo spušča v grožnje, ga pravo ne varuje in ni nobene potrebe, da bi ga varovalo. In če bo država zdaj sama od sebe preganjala te grožnje, ni s tem nič narobe. Tudi marsikatera druga država ima tako urejeno."

Kaj vse prinaša novela kazenskega zakonika?

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej je včeraj pojasnil, da spremembe v kazenskem zakoniku posegajo na številna področja, saj je bil osnovni razlog za njihovo pripravo prenos številnih določb direktiv EU in konvencij. Spremembe se nanašajo na področja zatiranja terorizma, trgovine s človeškimi organi, ponarejanja zdravil in uničevanja kulturne dediščine, določajo pa tudi novo kaznivo dejanje prisilnega izginotja v okviru kaznivega dejanja ugrabitve. Pri omenjeni sporni določbi je spomnil, da sta takšne spremembe ministrstvu predlagala odbora za pravosodje in za notranje zadeve na skupni seji februarja letos, ko so poslanci razpravljali o stopnjevanju sovražnosti ter napadih na posameznike in organizacije. 

Medtem ko v vseh poslanskih skupinah obsojajo pojave žaljivega in sovražnega diskurza, pa so bila mnenja poslancev o spremembi na področju pregona osumljencev kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države deljena. 

Spremembe so podprli v SDS, saj menijo, da gre za odziv na povečano širjenje nestrpnosti, sovražnosti in groženj,"za katere lahko rečemo, da so značilne za sredine in petkove proteste, vse pogosteje pa smo jim priča tudi na socialnih omrežjih", je dejal Jure Ferjan. Kot je poudaril, groženj ne moremo enačiti s kritiko dela oblasti ali politike, ampak gre za kaznivo dejanje.

Tudi v NSi podpirajo to rešitev, saj je po besedah Blaža Pavlina glede na posebno javno izpostavljenost najvišjih predstavnikov države ter vse večjo nestrpnost in skrajnost v družbi potrebna. 

Da so spremembe ustrezen odziv na trenutno družbeno situacijo, menijo tudi v SMC. "Nekje je vendarle treba postaviti mejo in kot družba obsoditi tovrstna zavržna dejanja, ne glede na to, proti komu so uperjena," je poudaril Dušan Verbič.

Glasove za omenjene spremembe so prispevali tudi poslanci Desusa in SNS. "Nihče si ne želi prejeti kuverte z nabojem, narisanih tarč na obrazih naših najbližjih. Mogoče bo to določilo v kazenskem zakoniku pripomoglo k umirjanju takšnega stanja," je dejal Desusov Ivan Hršak. 

Tudi v SNS po besedah Janija Ivanuše pozdravljajo novo ureditev, saj bo po njihovem mnenju tovrstni način ustavil "marsikaterega protestnika, jeznega državljana ali 'antivse' državljana pri pošiljanju nabojev in grozilnih pisem, idejah o pohodih z motorno žago ter spodbujanju sovraštva in smrti".

V delu opozicije pa so takšnim spremembam ostro nasprotovali. Prav poslanka LMŠ Zabretova, ki je glasovala za, je novelo ocenila za nesprejemljivo zaradi dveh naknadnih “podtaknjencev”, ki v družbo vnaša delitev na prvo- in drugorazredne državljane, kjer so prvi pred zakonom bolj zaščiteni kot drugi. 

Meira Hot (SD) je opozorila, da je rešitev, ko se grožnja preganja po uradni dolžnosti le za varovane osebe, ustavno sporna in krši načela enakosti pred zakonom.

Po mnenju poslanke Levice Nataše Sukič pa lahko tovrstno "zakonodajno zategovanje" služi le enemu namenu: "strahovladi ter discipliniranju državljank in državljanov, kar bo nevarno ogrozilo svobodo kritike in javne besede ter s tem temelje demokracije".

V SAB po navedbah Maše Kociper zavračajo vse oblike sovraštva in sovražnega govora, vendar ne pristajajo na modus operandi vlade, ki zakone spreminja brez javne razprave in "praktično v vsak predlog zakona vključi nekega podtaknjenca". 

Novele niso podprli niti nepovezani poslanci, ker jo je minister po besedah Janje Sluga "zastrupil oziroma vanjo vrinil zastrupljene sadeže".