Strokovnjaki o podražitvah: 'EU naj ukrepa in uravna ta nesmotrna nihanja'

Številni Evropejci se soočajo z najvišjimi računi za elektriko v minulem desetletju, zato je takojšnja prednostna naloga zavarovati potrošnike, je izziv ponazorila evropska komisarka za energijo Kadri Simson, ki je v Bruslju predstavila nabor rešitev. Kratkoročni ukrepi so v rokah članic. Okoli 20 jih že ukrepa ali ukrepe načrtuje. Simsonova je povedala, da jih je o konkretnih ukrepih doslej obvestilo šest članic. Vse članice pozivajo, naj bodo ukrepi začasni in ciljni ter v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh, torej naj ne izkrivljajo trga.

Komisija v naboru kratkoročnih ukrepov predlaga finančno pomoč najranljivejšim potrošnikom, in sicer članice poziva, naj za to uporabijo dodatnih 10,8 milijarde evrov prihodka v prvih devetih mesecih tega leta glede na enako obdobje v letu prej, ki so ga prejele v okviru sheme za trgovanje z izpusti ETS. Med konkretnimi možnostmi navaja vavčerje ali delna plačila računa, začasen zamik plačila računa, ciljno zmanjšanje davčne stopnje in varovala proti izključitvi iz omrežja, za podjetja pa državne pomoči.

Med srednjeročnimi ukrepi na ravni EU pa komisija izpostavlja krepitev naložb v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost ter zmogljivosti za shranjevanje plina. Trenutne zaloge plina v EU trenutno zadostujejo za 20 odstotkov letne porabe plina. Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani je komisija v okviru svežnja pozvala k pripravi študije o koristih in slabostih obstoječega trga elektrike in k priporočilom za ukrepanje.

Predlaga tudi premislek o prenovi zakonodaje o varnosti oskrbe z energijo za zagotovitev boljšega delovanja sistema shranjevanja plina v Evropi in preučitev morebitnih koristi prostovoljnega skupnega naročanja plina.

Cene energije so se septembra na letni ravni povečale za 17,4 odstotka

Strma rast cen energije meče senco na okrevanje evropskega gospodarstva, ki se izvija iz primeža pandemije covida-19. Cene energije so se po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata septembra na letni ravni povečale za 17,4 odstotka. V komisiji izpostavljajo, da je rast cen energije povezana predvsem z rastjo globalnega povpraševanja po sprostitvi primeža pandemije, zlasti v Aziji, in manjše ponudbe, ki se še prilagaja na povečano povpraševanje, ter z vremenom, manj pa z evropskimi politikami za zmanjšanje izpustov.

V Bruslju jih torej skrbi zlasti socialni vidik trenutnega položaja. Bojijo se, da bodo visoke cene energije revne družine pahnile v energetsko revščino in sprožile ljudski upor proti evropskim zelenim ciljem. Odpira tudi občutljivo politično vprašanje odvisnosti od ruskega plina. Po razkolu unije na vzhod in zahod ob spoprijemanju z migracijskimi izzivi je zeleni prehod gospodarstva in družbe sedaj tudi naslednji velik izziv, ki unijo ostro deli na dva tabora, saj je izhodiščni položaj vzhodnih in zahodnih članic bistveno drugačen.

V evropski organizaciji za zaščito potrošnikov Beuc so nabor ukrepov označili za ambiciozen in članice unije pozvali, naj predlagane rešitve čim prej uporabijo. Opozorili so, da visoke cene energije še dodatno bremenijo gospodinjstva, ki jim je že pandemija covida-19 povzročila velike finančne težave, in da deset odstotkov Evropejcev že živi v energetski revščini.

Današnji nabor ukrepov je pravno nezavezujoče sporočilo. Nadaljevanje se pričakuje v novem energetskem svežnju, načrtovanem za december. O tem vprašanju bodo na rednem jesenskem zasedanju prihodnji teden razpravljali voditelji članic EU.

V Sloveniji je bil Petrol prvi, ki je napovedal, da bo 1. decembra občutno zvišal cene elektrike in zemeljskega plina. Po izračunih medijev se bo elektrika za gospodinjstva podražila za 21 do 35 odstotkov, odvisno od tarife. Za male poslovne odjemalce bodo cene višje za okoli 30 odstotkov. Plin se bo podražil za 12 odstotkov. Med razlogi za nastalo situacijo izpostavljajo lansko relativno mrzlo in dolgo zimo, ki je izpraznila zaloge plina po Evropi. Medtem nekateri dobavitelji dviga cen ne načrtujejo, drugi bodo cene zvišali po novem letu. Višanje cen pa je po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška velik problem za gospodarstvo celotne EU, ne le za slovensko. Napovedal je rešitve.

'Ocenjujem, da se bo nafta do konca aprila pocenila'

Peter Novak, energetski strokovnjak, je v oddaji 24 UR ZVEČER pojasnil, da "brez dvoma bodo podražitve, vendar bodo v manjši meri, kot se trenutno nakazuje". "Namreč ne smete pozabiti, da je v ceni elektrike cena kilovata ure samo 30 do 35 odstotkov. Vse ostalo so dajatve, ki jih je na kilovatno uro naložila država in če bo ta pametno ravnala, bomo lahko imeli cene približno enake ali za spoznanje višje. Enako velja za bencin in nafto, kjer so davki več kot 60-odstotni." Pametno ravnanje države je Novak navezal na zmanjšanje dajatve, "ki jih država vzame iz proračuna s področja energetike in ta manjkajoči denar zasluži z obdavčenjem luksuznih predmetov". 

 "Problem, ki se je pojavil ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu, na področju energetike je rezultat štiri desetletij dolgega liberalizma, ki so ga uvedli na trgu elektrike, plina in nafte. Rezultat tega je, da velike korporacije ne skrbijo več za potrošnika, ampak predvsem skrbijo za svoj dobiček. In seveda, ko je možnost, da kaj zaslužijo prodajo večim po višji ceni, ne vlagajo v infrastrukturo."

Novak je dodal, da trenutni trendi kažejo, da se kurilno olje bistveno ne draži, dražita se dizel in bencin, pa tudi plin. "Težave s plinom so v Evropi predvsem te, da imamo skladišča skoraj prazna. Do konca oktobra bomo naša skladišča napolnili do približno 87 odstotkov. To pa je daleč od tistega, da bi imeli za hudo zimo dovolj zaloge." 

Kako dolgo bo prehodno obdobje dražjih energentov, nafte, bencina, elektrike? Novak ocenjuje, da se bo do konca aprila nafta pocenila od "sedanjih 83 na približno 60 morda 65, do 70 evrov za sodček". Za plin pa je težko reči, ker je to odvisno od pogona druge cevi severnega toka, od transporta plina preko Ukrajine in seveda transporta plina preko turškega plinovoda. To so vse zadeve, ki so še v oblakih. 

Zanimivo je to, da je goriva dovolj, je dodal Novak. "Savdska Arabija ne želi povečati proizvodnje, pa čeprav bi jo lahko. Ker je snovi dovolj in kadar je surovin dovolj, cene ne morejo biti neskončno visoke. Polovica teh cen je povzročena s špekulacijo. Zato mislim, da je zadnji trenutek da Evropska unija, se pravi Evropski svet, ustrezno ukrepa in uravna ta nesmotrna nihanja."

Koliko pa se bodo te višje cene elektrike, nafte in bencina odražale tudi na končne cene hrane in drugih dobrin, se bo tudi to dražilo za veliko odstotkov? Novak je odgovoril, da bo hrana, ki jo uvažamo, seveda dražja, ker bo transport dražji. "Hrana, ki smo jo pridelali doma na zalogo, je sedaj že v ozimnici in ta ne more več povečati svoje cene, ker so odkupne cene znane. Torej mi lahko z domačo hrano preživimo o konca zime."

Dodal je še, da to, kar se sedaj dogaja, je odraz, kako pomembno je, "da smo energijsko neodvisni". "Ker imamo 400-krat več sonca, ker imamo veliko voda, ker imamo tudi veter in ker imamo gozdove, se pravi biomaso, si lahko pridelamo z znanimi domačimi tehnologijami dovolj elektrike, da nam ni potrebna nova jedrska elektrarna. Ker če jo bomo kupili, bomo 100-odstotno dolžni tistemu, ki nam jo bo dobavil, tako elektrarno kot tudi gorivo."