'Če imaš klopa, je najbolj pomembno, da to ugotoviš'

Ker se s toplejšim vremenom pričenja tudi aktivnost klopov in se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje, so Franc Strle z UKC Ljubljana, Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske Fakultete na novinarski konferenci spregovorili o tveganjih, ki jih lahko prinašajo klopi, in o tem, kako se zaščititi pred njimi.

Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so v Sloveniji zelo pogoste

Kot je pojasnila Grgič Vitkova, so bolezni, ki jih prenašajo klopi, v Sloveniji precej pogoste, obolevnost pri nas je med najvišjimi v Evropi. Najpogostejša med njimi je lymska borelioza, za katero zboli med 3.000 in 7.000 bolnikov letno, za klopnim meningoencefalitisom pa je v zadnjem desetletju v povprečju zbolelo 170 ljudi na leto. Potem je tu še humana granulocitna anaplazmoza, za katero pa podatkov na NIJZ nimajo.

Za lymsko boreliozo je lani po preliminarnih podatkih zbolelo 7.559 ljudi, kar je rekordna številka, največ v zadnjih desetih letih. Bolezen prizadene ljudi vseh starostnih skupin, največ od 55 do 64 let, vedno je med obolelimi več žensk. Je sezonska bolezen, ki traja od maja do oktobra, ko so klopi najbolj pogosti, in je razširjena povsod po Sloveniji, še največ v novogoriški regiji, v kranjski, murskosoboški in novomeški regiji.

Cepivo ni na voljo, zato je izjemno pomembna zaščita pred vbodi klopov – s primernimi oblačili (dolge hlače, dolgi rokavi), zaščita z repelenti, pregledovanje po prihodu iz narave. Če zaznamo kakšnega klopa, ga je treba čim prej odstraniti.

Za klopnim meningoencefalitisom, ki je drugi po pogostosti, pa v povprečju zboli 170 ljudi letno, lani so zabeležili 153 primerov. Gre za ljudi vseh starostnih skupin, predvsem med 55 in 64 leti. Tudi ta bolezen se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, obolevnost pa je najvišja na Gorenjskem in Koroškem, v delu celjske regije, v ljubljanski regiji pa predvsem na cerkniškem in ribniškem področju.

Za to bolezen pa se lahko cepite – cepljenje, ki je zelo učinkovito, se priporoča vsem, ki hodijo v naravo, vsem, starejšim od enega leta. Osnovno cepljenje se opravi s tremi odmerki, poživitveni odmerek je priporočljiv čez tri leta, nato pa še na pet let.

"Kljub temu da gre za zelo težko bolezen, je precepljenost v Sloveniji nizka. Raziskava iz leta 2014 na reprezentativnem vzorcu je pokazala, da je 16 odstotkov prebivalstva bilo že kdaj v življenju cepljenega proti klopnemu meningitisu, iz poročil o izvajanju cepljenja pa ocenjujemo, da se redno cepi od sedem do osem odstotkov prebivalcev."

O znakih in simptomih bolezni

Strle je spregovoril o znakih in simptomih bolezni. Pri lymski boreliozi gre običajno tako: vbod klopa, potem pa nekaj dni ali tednov nič, potem na tem mestu nastane rdečina, ki se postopno veča in začne na sredini bledeti. To je včasih edini znak bolezni, če se ne zdravi, lahko mine nekaj tednov in se močno razširi, potem pa sam od sebe izgine. Za nekatere obolele to pomeni, da so ozdravljeni, pri drugih pa lahko pride do dodatnh težav na drugih organih – največkrat je prizadeto živčevje, lahko so prizadeti sklepi, oči in še marsikaj drugega. Zdravljenje je z antibiotiki in je uspešno zlasti zgodaj v poteku bolezni. Kasneje so uspehi zdravljenja manjši, vendar se da pri vseh oblikah te bolezni vsaj zaustaviti njihovo napredovanje, pri številnih bolnikih pa pride do ozdravitve. Pri prizadetosti srca, ki je zelo redka in edina stvar, ki lahko ogrozi življenje, pa ob primernem zdravljenju vedno pride do ozdravitve, je pa treba paziti, da ne pride do srčnega zastoja. "Zaradi lymske borelioze se ne umre, ni tako, kot krožijo govorice med ljudmi. Lahko pa vam zelo, zelo zagreni življenje!" je dejal Strle. 

Znaki klopnega meningoencefalitisa so vročina, glavobol, slabo počutje, bolečine v mišicah, kar traja kakšen teden, potem se izboljša, včasih vročina povsem izgine, nato pa pride do znakov prizadetosti živčevja – višja vročina, hujši glavobol, bolnikom je slabo, bruhajo ... Pri nekaterih (pri odraslih je to pri polovici) se lahko pojavijo tudi znaki prizadetosti možganovine, ki se kažejo kot tresenje rok, jezika, ne morejo dobro misliti, so zaspani ... Pri od 5 do 10 odstotkih pride do ohromitve. Tukaj zdravila ni, bolnikom poskušajo pomagati simptomatsko, da jim lajšajo težave. "Odstotek bolnikov na našem področju umre, pri petih odstotkih ostanejo trajne ohromitve, dobra tretjina pa ima ali objektivne znake – ohromitev ali slabše slišijo, večinoma pa se slabo počutijo, so utrujeni, imajo glavobole, nesprečnost, razdražljivost ... Nič posebnega, lahko pa to zelo moti kvaliteto življenja. Delež teh ljudi je kar precejšenj," je še pojasnil.

Humana granulocitna anaplazmoza pa je vročinska bolezen z bolečinami v mišicah, glavobolom in slabim počutjem. Zdravljenje je z antibiotiki, s katerimi se počutje hitro izboljša, praviloma v 24 urah vročina pade.

'Vbod klopa naj bi obravnaval in uredil vsak sam'

Strle je poudaril tudi, da naj bi vbod klopov obravnaval in uredil vsak sam. "Če imaš klopa, je najbolj pomembno, da ugotoviš, da ga imaš. Če hočeš to ugotoviti, se ga splača zavestno iskati. Ko prideš iz gozda, je treba telo pregledati in če je klop prisesan, ga je najbolj smiselno prijeti s pinceto čim bliže koži in ga previdno izvleči. Če to naredite sunkovito, je večja verjetnost, da bo rilček ostal v koži, kar s stališča prenosa okužbe ni nič hudega, ampak to je tujek, za katerega je bolje, da gre iz kože," je pojasnil.

Zelo pomembno je, koliko časa je klop prisesan. "Če bi vsak vbod klop pomenil tudi lymsko boreliozo, bi bila to res katastrofa. A vsi klopi niso okuženi. Če imate nesrečo, da vas vbode okužen klop, je potrebnega nekaj časa, da se okužba prenese na vas. Ta varnostni interval je okrog 16 ur, zato se splača pogledati čim prej in klopa odstraniti," še svetuje.

'Diagnostika je izjemno hitra'

Tatjana Avšič Županc je povedala, da se boreliozo da potrditi tudi brez mikrobiološke preiskave, ostali dve bolezni pa te preiskave potrebujeta. "V zadnjem času moramo biti v laboratorijih veliko bolj pozorni, kot veste, smo v Sloveniji lani ugotovili prve bolnike z virusom okužbe Zahodnega Nila, ki je po genetski in antigentski zgradbi zelo soroden in sodi v isto družino kot virus klopnega meningitisa." Diagnostika po njenih besedah poteka izredno hitro, vsak dan, tudi ob praznikih.