Strokovnjaki opozarjajo na pomen kakovostne igre

Na posvetu je pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc – Pižama predstavil letošnjo poslanico ob tednu otroka, ki z geslom Razigran užij dan! izpostavlja, da igra pomaga otroku razvijati domišljijo, krepi telo, spleta prijateljstva in povezuje.

Igra je bila med otroki vedno prisotna, igrajo pa se predvsem zato, ker je igra nekaj, kar vodijo otroci sami in ne odrasli, je pojasnila razvojna psihologinja in profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek. Po besedah načelnika programa za mlade pri Zvezi tabornikov Slovenije Mihe Rebolja pa je igra tista oblika prostega časa, ki jo lahko otrok izkoristi na svoj način.

Kot je še poudarila Marjanovič Umkova, je igra tudi otrokova potreba, predvsem socialna igra, saj lahko odsotnost socialnega stika vodi v socialne stiske. Ker je igra ključna tako za kognitivni kot tudi motorični razvoj posameznika, bi ji po njeni oceni morali nameniti več spoštovanja. Igra namreč postaja postranska stvar tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, vse manj časa ji namenjajo tako v vrtcih kot tudi v osnovnih šolah, je opozorila Marjanovič Umkova.

Na pomen igre za celosten razvoj otroka je opozoril tudi profesor na fakulteti za šport Gregor Starc. Kot je pojasnil, je iger več vrst, a igra v pravem pomenu besede je tista, pri kateri se otrok tudi giblje, hkrati pa mora uporabiti miselne sposobnosti. Od takšne igre imajo po njegovih besedah otroci največ koristi, a hkrati je prav ta vrsta igre pod največjim udarom. V času epidemije koronavirusa so namreč zaznali, da so otroci izgubili skoraj 20 odstotkov svojih gibalnih sposobnosti, hkrati pa se je povišal delež tistih, ki se soočajo z debelostjo.

Pižama pa je še poudaril, da je kakovostno preživljanje prostega časa tudi branje, saj spodbudno deluje na telo in duha. Otroci se lahko ob branju na nenevaren način srečujejo z manj svetlimi tematikami in so pozneje pripravljeni na soočanje z njimi v realnem življenju, je prepričan.

V času epidemije so namreč pri otrocih zaznali tudi porast občutkov depresije, tesnobe in samomorilnih misli, je dejala strokovna vodja nacionalne mreže TOM telefona Tjaša Bertoncelj. Te teme so bile po njenih besedah tudi pogostejše pri tistih, ki so se za pomoč v stiski obrnili na pomoč TOM-telefona. Kot je še pojasnila, so v tem času opazili, da pogovor za otroke deluje razbremenjujoče. Pri tem je po njeni oceni ključen tudi vzor staršev, ki si vzamejo čas, da so skupaj z otroki in znajo ob tem postaviti vprašanja, ki otroke razbremenijo.

Vzor odraslih pri kakovostnem preživljanju prostega časa so sicer poudarili tudi ostali sodelujoči na posvetu. Ob tem je Starc opozoril tudi na to, da starši otroka pogosto poskušajo zamotiti z elektronskimi napravami ter da premalo kritično pristopajo k uporabi pametnih naprav. Kot je spomnila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik, so slovenski pediatri letos izdali tudi smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki med drugimi priporočajo tudi, da si družina večkrat privošči tudi dan brez zaslonov.