Laboratorijske analize so opravili strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. V vsakem studencu so vzeli vzorce v vseh letnih obdobjih. Ugotovili so, da glede fizikalno kemijskih parametrov med studenci ni bilo pomembnih razlik in da so bili vsi odvzeti vzorci skladni s kriteriji Pravilnika o pitni vodi.

Drugače pa je bilo pri mikrobioloških analizah, ki so pokazale, da je imel studenec Skalna klet najboljšo kakovost pitne vode, studenec Gabrovka pa najslabšo.
Vsi štirje odvzeti vzorci vode iz studenca Skalna klet so bili zdravstveno ustrezni, medtem ko je bil med štirimi vzorci iz studenca Gabrovke zdravstveno ustrezen samo eden. Od štirih vzorcev vode iz Meškovega studenca sta bila zdravstveno ustrezna dva.
Vodo iz studencev je treba pred pitjem dobro prekuhati
Ne glede na laboratorijske rezultate je potrebno upoštevati, da so rezultati analiz odraz trenutnega stanja kakovosti vode, pravijo na Mestni občini Celje. Strokovnjaki predvsem opozarjajo, da območje studencev ni zaščiteno in pod nadzorom, da voda ni obdelana s postopki priprave in da se lahko njena kakovost zaradi kmetijske dejavnosti, divjih odlagališč, prometa in drugih vplivov okolice zelo hitro spremeni.

Na kakovost vode lahko vplivajo tudi obilne padavine, taljenje snega in druge neugodne vremenske razmere. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano zato svetujejo, naj se voda iz studencev pred pitje preventivno prekuha. To še posebej velja za vodo iz studenca Gabrovka, v kateri so našli fekalne bakterije, oziroma za vse studence po obilnejših padavinah.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.