Do boljšega zdravstva s 'sodelovanjem, zaupanjem in nacionalnim konsenzom'

"Doseči moramo soglasje, kako v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti pravočasno, kakovostno in dostopno zdravstvo za vse. Hkrati pa pričakujem, da se bo kršenje človekovih pravic državljank in državljanov, ki nimajo urejenega dostopa do zdravstvenih storitev oziroma osebnega zdravnika, čim prej uredilo," je v uvodnem nagovoru na prvem predsedničinem forumu, ki je potekal na temo zdravstva, povedala predsednica Nataša Pirc Musar.

Spomnila je, da je odprtih vprašanj veliko, na mizi so analize, ugotovitve strateških svetov, priporočila in mnenja različnih institucij, društev, strokovnjakov, posameznikov, izvajalcev in uporabnikov. Izpostavila je, da je nujno poenotiti stališča in začeti z uvajanjem vseh ukrepov, ki vodijo k večji varnosti za paciente in k večji kakovosti njihove obravnave.

"Vsi se strinjamo, da moramo zagotoviti močno javno zdravstvo, ki ga dopolnjujejo koncesionarji in zasebniki. Že več kot 30 let čakamo na reforme, zato hitenje brez razprav in poenotenja ne bi prineslo pričakovanih rezultatov," je še dejala in obljubila, da se bo za dobre rešitve zavzemala tudi ob morebitni menjavi vlade, saj si, kot je dejala, Slovenija "nedvomno zasluži več in bolje".

S tem se je strinjal tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je dejal, da nadgradnja zdravstvenega sistema v povezavi s sistemom socialnega varstva ne bo možna brez nacionalnega konsenza vseh deležnikov, interesnih skupin ter leve in desne politike. "Če ne bomo skupaj sprejeli rešitev in zakonodajnih sprememb, nam ne bo uspelo in Slovenci si tega ne zaslužimo," je dejal.

Dodal je, da je zdravstveni sistem, kot smo ga poznali leta 2019, samo še zgodovina. Po epidemiji covida-19 so se namreč razmere povsod drastično spremenile, celo najboljši zdravstveni sistemi pokajo po šivih, Slovenija ni tukaj izjema. Izpostavil je tri ključne izzive; denar, kadre in dejstvo, da smo postali dolgoživa družba. Obljubil je, da je na forumu z ekipo zato, da posluša.

Profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Mitja Čok in Petra Došenović Bonča sta predstavila financiranje zdravstvenega sistema. Čok je med drugim poudaril, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, zato bodo v prihodnjih letih potrebni dodatni viri financiranja. Bešič Loredan je povedal, da se z vprašanjem financiranja zdravstva ukvarjajo vsi, tudi najboljši zdravstveni sistemi v EU. Zato si želijo na ministrstvu za zdravje junija organizirati finančno konferenco in poiskati vire financiranja. Če ne bomo našli prave poti, bomo sledili državam južneje od nas, je opozoril.

V drugem sklopu so imunolog Alojz Ihan, direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić in predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic spregovorili o učinkoviti organizaciji in upravljanju zdravstva. Ihan je med drugim opozoril, da bi lahko v prihodnosti nekatere drage terapije postale učinkovite za pogoste bolezni, kar bi pomenilo težavo za zdravstveno blagajno. Zato je poudaril nujnost preventivne medicine, za katero pravi, da bo v bodoče edina finančno učinkovita. Obrat k preventivni medicini pa je mogoč le, če ljudje zaupajo v medicino, je pojasnil. Kovačić je predlagal preferenčno usmeritev javnega denarja v javne zavode in zmanjšanje plačila storitev izven javnega zdravstva, hkrati pa povečanje plačila istih storitev v javnih zavodih. Predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna Aleš Mikeln je k temu dodal oceno, da denar vseh problemov v zdravstvu ne bo rešil.

V zadnjem delu so udeleženci razpravljali o možnostih racionalizacije zdravstva za večjo učinkovitost, tudi o problematiki dostopnosti podatkov. Pobudnik Sledilnika za covid-19 Luka Renko je pojasnil, da bi morale institucije v Slovenije bolje sodelovati in si medsebojno zaupati. Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je dodal, da so podatki last ljudi, ne institucij, zato je pomembno, da so na voljo vsem. Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar pa je poudarila, da informacijska platforma, ki v Sloveniji povezuje vse zdravstvene izvajalce in deležnike, ni tako slaba, jo je pa treba nadgraditi.

Bešič Loredan je poudaril, da bo za dosego sprememb potreben konsenz z "zdravništvom v celoti". Zato še vedno pričakuje s strani celotnega zdravništva podpisan dokument s predlogi in njihovim pogledom na zdravstvo v prihodnosti. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je odgovorila, da so zdravniške organizacije dokument že pripravile in ga posredovale ministrstvu.

Predsednica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je ob tem opozorila, da so zdravniki sicer res nosilci zdravstvene dejavnosti, a da je zdravstvo ekipno delo številnih profilov.

Sodelovanje, zaupanje in nacionalni konsenz

Po forumu je Pirc Musarjeva v izjavi za javnost povedala, da je izjemno zadovoljna, da se je na dogodku zbralo veliko število strokovnjakov. "Pozorno sem poslušala vse razprave in iz tega lahko zaključim nekaj preprostih misli, ki so pogled na makro okolje, torej na gozd in ne na posamezno drevo." Izpostavila je dve pomembni besedi – sodelovanje in nacionalni konsenz. "Moja naloga je, da poskušam pomagati pri doseganju tega konsenza, ki je na področju zdravstvene reforme izrazito pomemben in potreben," je dejala.

Več razpravljalcev je po njenih besedah poudarilo, da zdravstvena reforma ne bo končana v enem mandatu vlade, prav tako ne gre za reformo, ki se jo naredi čez noč. "Moja naloga je pomagati pri tem, poskušati poenotiti vse deležnike. Sodelovanje, solidarnost, konsenz – to vodi do dostojanstva čisto vsakega posameznika, ki potrebuje zdravstveni sistem za to, da bo naša družba zdrava in tudi bolj srečna. Morda zveni preveč optimistično, a iskreno verjamem, da je zdravstveni sistem temelj tega, kar si Slovenija zasluži," je še dodala.  

Po besedah ministra Bešiča Loredana je bila današnja razprava  na Brdu pri Kranju izjemno kakovostna in plodna. "Poleg zaupanja in nacionalnega konsenza moramo priti do točke sodelovanja. Najprej moramo v zdravstvenem sistemu najti skupno točko in se poenotiti, temu se mora prilagoditi politika in potem lahko naredimo zdravstveno reformo oz. nadgradnjo zdravstvenega sistema," je dejal.

Po njegovem mnenju imamo "zgodovinsko priložnost", da naš zdravstveni sistem, ki je bil zasnovan leta 1992 in nadgrajen leto pozneje, zdaj nadgradimo v moderni zdravstveni sistem, ki bo v središče postavil pacienta. "Ta zdravstveni sistem mora biti zelo moderen v treh točkah: digitalno, transparentno in javno. Tak zdravstveni sistem si zaslužimo – Slovenci in Slovenke si v zdravstvu zaslužimo več, kot imamo danes."

Bešič Loredan si sicer želi več sodelovanja in usklajevanja različnih mnenj. "Smatram, da smo vsi, ki smo bili danes tukaj, zaznali, da potrebujemo spremembe in nekaj boljšega. Kako vidimo pot do tja, je različno, ampak stremimo k istemu cilju s sodelovanjem, zaupanjem in nacionalnim konsenzom vseh deležnikov v zdravstvu."

Kaj pa zdaj?

Na novinarsko vprašanje, kakšni koraki sledijo današnjemu forumu, je predsednica povedala, da je bil namen foruma zbrati informacije, ideje in vizije najboljših strokovnjakov, kar jih Slovenija premore na področju zdravstva. "Zavezala sem se, da forum ne bo končan danes tukaj s to novinarsko konferenco. Dve poročevalki sta vestno beležili vse, kar se je izreklo, v uradu predsednice republike bomo pripravili poročilo, ki ga bom poslala ministru za zdravje. Upam, da ga bo z veseljem prebral in vzel iz njega tisto, kar mu bo pomagalo pri sami reformi." Če bo potrebno, bo obiskala največje zdravstvene institucije v državi in naredila še en krog posvetov. "Moja naloga bo, da čez tri, štiri, pet mesecev obrnem telefon, se z ministrom dobiva na kavi, da mi pove, kaj je izluščil iz tega, kaj je za njega uporabno, in bom pri idejah, ki jih bo vzel, pomagala še naprej."

Minister je dodal, da bodo dokument, ki ga bodo prejeli, tudi javno objavili, ker je to "edino prav". Sam se bo s Pirc Musarjevo dobil še pred tem. "Osebno mislim, da je, ko gremo na to pot, najmanj enkrat mesečno, če nekdo naredi tak forum in spiše dokument, potrebno kot izvršna meja oblasti pokazati, kaj smo naredili, kaj je možno in kaj gre lahko skozi parlament." 

Na vprašanje, zakaj na forumu ni bilo civilne iniciative Glas ljudstva in Dušana Kebra, je Pirc Musarjeva odgovorila, da je bil povabljen. "Zakaj ga ni bilo, morate vprašati njega. Še enkrat pa poudarjam – šlo je za strokovni forum. Tu se je zbrala stroka," je še dejala.