Od leta 1996 dalje je policija na državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja podala 47 kazenskih ovadb za 129 osumljencev, sodišča pa so doslej izdala tri pravnomočne sodbe, in sicer vse tri oprostilne. Vse tri sodbe je izdalo Višje sodišče v Kopru, je pojasnil direktor Urada RS za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo. Po njegovem mnenju je iz statističnih podatkov razvidno, da se primeri ne ustavljajo pri tožilstvu, od kjer gredo zadnji dve leti hitro naprej, ampak na sodiščih.
Zaradi počasnosti procedur na sodiščih sta tako doslej absolutno zastarala dva primera v fazi pravnomočne obtožnice, in to ne takoj ob vložitvi obtožnice, ampak nekaj let kasneje. Stroligo je poudaril, da so sodišča v teh primerih imela dovolj časa, da razpišejo glavne obravnave in da je bil v obeh primerih podan zakonski pogoj, da se zadeve obravnavajo "posebej hitro", ker so bila v obeh primerih začasno zasežena denarna sredstva. Vsaj v teh dve primerih se je tako pokazalo, da je člen zakona o kazenskem postopku, ki zahteva hitro ravnanje sodišč, "mrtva črka na papirju", je ocenil Stroligo.
Poleg že omenjenih treh pravnomočnih sodb, ki jih je izdalo koprsko višje sodišče, so sodišča doslej izdala še tri sodbe, ki pa so za sedaj še nepravnomočne, in sicer oprostilno sodbo v primeru Lončarič, kjer je tožilstvo vložilo tudi pritožbo, ter dve obsodilni sodbi na prvi stopnji, ki sta bili na podlagi pritožb obrambe razveljavljeni. V enem od primerov, Zdenexu, pa do ponovnega sojenja ne bo prišlo zaradi samomora glavnega obtoženca, je še dodal Stroligo.
Stroligo poziva sodišča
Stroligo je sodišča pozval k hitrejši obravnavi zadev s področja pranja denarja. Dodal pa je še, da tako kot obstajajo policisti in preiskovalci za posebne zadeve, bi bilo po njegovem prepričanju dobro, če bi se ustanovilo tudi sodišče, specializirano za obravnavo primerov korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja.
