Bulmastifi jedo iz skupnega žepa

Trije bulmastifi, ki so minuli petek napadli inštrukturico za vzgojo psov, so že nekaj mesecev nastanjeni v ljubljanskem občinskem zavetišču za živali Gmajnice. Tja so jih odpeljali 15. marca letos, ko so na eni od ljubljanskih ulic napadli mimoidočega Tržičana, ki so ga iz čeljusti razjarjenih psov pred gotovo smrtjo rešili policisti s streli iz pištol. Enega od štirih bulmastifov so ubili, dva pa ranili.

V zavetišču se še učijo

Zadeva je že nekaj mesecev na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je prvo obravnavo zoper lastnico razpisalo v jeseni. Lastnico psov obtožni predlog bremeni povzročitve kaznivega dejanja splošne nevarnosti. Kot pojasnjujejo na sodišču, so se potrudili poiskati enega zgodnejših terminov za obravnavo, saj se zavedajo, da gre za nujnejši primer.

"Doslej še nismo imeli podobnih izkušenj, zato se še marsičesa učimo," pravi direktor ljubljanskega zavetišča Milan Hrovatin. "Postopki predolgo trajajo, pospeši pa jih lahko le sodišče samo."

Ker oskrbni dan za enega psa po ceniku zavetišča znaša 3.200 tolarjev na dan, so stroški za oskrbo treh začasno zaseženih bulmastifov do včerajšnjega dne narasli na 1,1 milijona tolarjev. Do jeseni, ko naj bi sodišče razpisalo prvo obravnavo, pa bodo stroški presegli 2,3 milijone tolarjev.

Stroške za oskrbo psov bodo v celoti morali plačati davkoplačevalci iz državnega proračuna, in to ne glede na to, s kakšnim izidom se bo sojenje lastnici psov končalo. Po zakonu o kazenskem postopku se namreč stroški hrambe zaseženih psov ne bodo naložili v breme lastnici, tudi če jo bo sodišče spoznalo za krivo.

Kakšni bodo na koncu stroški, ve samo nebo

Na Okrajnem sodišču v Ljubljani poudarjajo, da psov ni zaseglo sodišče, temveč policija na kraju napada, nato pa so bili na sodišče, skupaj z vložitvijo obtožnega predloga, preneseni kot "zasežen predmet".

"Podatka, koliko časa bodo psi še v zavetišču in kakšna bo višina skupnih stroškov do konca postopka na sodišču, ni mogoče predvideti," je za 24ur.com povedal podpredsednik okrajnega sodišča Matjaž Voglar. Vnaprej namreč ni mogoče predvideti, kdaj bo sodba postala pravnomočna, saj obstaja možnost, da se bo lastnica psov pritožila vse do vrhovnega sodišča, kar lahko traja nekaj let. Stroški za hrambo zaseženih bulmastifov, za katere sodišče ugotavlja, "da gre glede na podatke v sodnem spisu za nevarne pse", bodo za proračun v tem primeru astronomski.

Enkrat zastaranje, drugič abolicija

Policija je v zadnjih dveh letih po lastnih podatkih zoper lastnico že dvakrat predlagala obravnavo pred sodnikom za prekrške zaradi napadov istih psov.

Predloga sodniku za prekrške sta bila podana zaradi kršitve zakona o zaščiti živali, ker lastnica ni zagotovila utrezne vzgoje in šolanja nevarne živali. V prvem primeru je pes ugriznil drugega psa, medtem ko je v drugem primeru pes napadel žensko in ji poškodoval nos.

Na okrajnem sodišču so povedali, da je v prvem primeru pregon zastaral, ker se ena od prič "kljub večkratnemu vabljenju ni odzvala, zato je med izvajanjem dokaznega postopka prišlo do zastaranja". V primeru napada na neko žensko pa je sodišče Zoro Rotar sicer spoznalo za krivo in ji naložilo kazen v višini 100 tisoč tolarjev. Ker pa je pravosodni minister zaradi velikanskih sodnih zaostankov na slovenskih sodiščih razglasil splošno abolicijo, izrečena denarna kazen zaradi nepravnomočnosti ni bila nikoli izvršena, zato je 15. septembra 2005 gospa Rotar prejela odločbo o ustavitvi postopka.