Koritnik: Dodatek bodo dobili vsi javni uslužbenci, ki v času epidemije delajo v nevarnih pogojih

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da gremo v pravo smer, saj nam obvladovanje epidemije s koronavirusom uspeva. Tisti, ki imajo ključno odgovornost pri tem, pa so zaposleni v javnem sektorju, še posebej v zdravstvu, domovih za starejše, policija, gasilci, vojska in vsi drugi. "Naj omenim tudi slovensko učiteljstvo, ki ta trenutek zelo uspešno vzdržuje motivacijo več kot 240.000 učencem ter dijakom in 80.000 študentom. To smo izpeljali bolje kot številne druge države," je dejal. "Zato se nam zdi nezaupanje, ki se kaže na več ravneh do javnih uslužbencev s strani vlade, povsem neprimerno."

Štrukelj je povedal, da niso mogli ustrezno reagirati na ukrepe, ki poskušajo nevtralizirati učinke epidemije, saj so bili vsi njihovi predlogi za izboljšanje zavrnjeni. "Na koncu je kot presežek tega prišla včerajšnja odločitev komisije za razlago kolektivne pogodbe, ki po našem prepričanju presega, in to tako, da se to vidi iz letala, pristojnosti te komisije, in je s preglasovanjem, kar sicer ni nezakonito, je pa mimo interesa zaposlenih v javnem sektorju, uveljavila interpretacijo dodatka, ki je ta trenutek tako aktualen."

Glede na to, da so vladni predstavniki v tej komisiji, skupaj s predsednico Natašo Belopavlovič, proti volji zaposlenih izsilili to interpretacijo, predsednici ne zaupamo več in pričakujemo njen odstop, je še dejal. Komisijo sicer sestavljajo trije predstavniki vlade in trije predstavniki sindikatov, predsednika komisije pa izberejo skupaj.

Pojasnil je, da je tolmačenje tega, kdo je upravičen do dodatka, ki ga dobijo ljudje, ki delujejo v času in prostoru epidemije, zdaj z razlago te komisije napisano tako, da ima delodajalec popolnoma enostransko arbitrarno pravico, da sam pokaže s prstom na tistega, ki se njemu zdi, da je izpostavljen takim tveganjem, ne da bi bilo to v čemerkoli objektivno opredeljeno. "Ker ni za to nobene podlage v kolektivni pogodbi za javni sektor, je s to razlago prišlo do posega v kolektivno pogodbo, v njeno vsebino, ne da bi se sindikalna stran s tem strinjala. Vsebino kolektivne pogodbe pa lahko spreminjata samo podpisnici pogodbe, to sta vlada in sindikati javnega sektorja. Komisija si je vzela to pristojnost in zlorabila svoja pooblastila, ki gredo zgolj do razlage tistega, kar piše v kolektivni pogodbi, ne pa da se ustvarja nova resničnost," je dejal in dodal, da gre po njihovi presoji tukaj za škandal.

Predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek je medtem opozoril, da je bil potek seje izrazito nenavaden. "Predsednica komisije je vnaprej, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso, oblikovala predlog razlage, ki je bil v nadaljevanju sprejet. Ni obravnavala še nekaterih drugih vlog, ki so prišle v vmesnem času in so argumentirale, zakaj bi bilo treba to določilo razlagati drugače," je naštel. Na to so sicer opozorili tudi v Sindikatu policistov Slovenije (SPS).

Tudi Počivavšek je dejal, da so ogorčeni nad odločitvijo, da je komisija presegla svoja pooblastila, posegla v kolektivno pogodbo in jo spremenila brez pravne podlage. "Najbolj ironično je to, da se je zgodba in zapletanje z izplačilom dodatka začelo v dejavnosti zdravstva, prav tam, kjer se vsi strinjamo, da so obremenitve in izpostavljenost zaposlenih največje," je še dejal in napovedal, da bodo uporabili vsa pravna in zakonita sredstva, da bi njihovi člani do tega dodatka prišli.

Tudi on je dejal, da pričakujejo odstop predsednice komisije, saj je izgubila zaupanje sindikatov javnega sektorja. "To naj stori čim prej, na tak način komisija svojega dela namreč ne more kredibilno opravljati še naprej."

Štrukelj in Počivavšek sta izpostavila še, da je predsednica komisije imenovana s soglasjem vlade in sindikatov, Belopavlovičeva, ki to mesto zaseda trenutno, pa takega soglasja sindikatov zdaj nima več. V znak protesta so pripravljeni celo umakniti svoje predstavnike iz komisije, odločitev o tem bodo sprejeli v prihodnjih dneh.

Sindikati pa pričakujejo, da bo v prihodnje zadevo obravnavalo tudi sodišče. V SPS bodo svojim članom zagotovili tudi pravno pomoč, so zapisali v sporočilu za javnost. Opozorili so, da je delodajalec dolžan poslati reprezentativnim sindikatom v ureditev vsak interni akt, ki vpliva na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

Koritnik: Dodatek bodo dobili vsi javni uslužbenci, ki v času epidemije delajo v nevarnih pogojih

Pred medije pa je danes stopil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Kot so sporočili z ministrstva, je komisija navedla, da dodatek za delo v rizičnih razmerah, v katere sodi tudi epidemija, javnemu uslužbencu pripada za delo v rizičnih razmerah v obdobju epidemije, če sta kumulativno izpolnjena pogoja, da je razglašena epidemija v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih in da javni uslužbenec opravlja delo v nevarnih pogojih. Do dodatka je upravičen le za ure, ko je opravljal delo v nevarnih pogojih.

Gre torej za pogoje, ko "je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija," je pojasnil Koritnik. O upravičenosti do dodatka odloča predstojnik oziroma delodajalec. "Šteje se, da ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu," je dodal.

Minister za javno upravo je zagotovil, da bo ministrstvo naredilo vse, da bo do izplačila dodatka prišlo čim prej. Opozoril je tudi na nov dodatek, ki ga je državni zbor sprejel z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki bo uveljavljen v naslednjih dneh. Gre za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Namenjen je tistim, ki so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.

Javni uslužbenec lahko po pojasnilu ministrstva prejme dodatek iz naslova enega ali obeh zakonov, a skupna vrednost obeh dodatkov ne sme presegati 100 odstotkov osnovne plače. Sredstva za izplačilo dodatkov bodo zagotovljena iz proračuna.

Koritnik je tudi pojasnil, da ministrstvo že dobiva informacije od zaposlenih v javnih zavodih kot državljanov, ki opozarjajo na možne nepravilnosti, ponekod so izplačali pavšalna izplačila vsem, ki prihajajo na delovno mesto, ne glede na to ali so ali niso ogroženi. "To povzroča zelo veliko, po mojem mnenju utemeljeno nezadovoljstvo," je dejal in napovedal, da bo država upravičenost preverjala preko svojih institucij.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa medtem meni, da ni korektno, da se na članice in člane Sindikata policistov Slovenije ter druge zaposlene naslavlja dopis, v katerem je navedeno, da naj bi bili za vlado in delodajalca tisti, ki kot najbolj izpostavljena poklicna skupina izpostavljajo svoje zdravje ali življenje, nepomembni. Ravno nasprotno, vlada zagotavlja, da bodo najbolj izpostavljene poklicne skupine zagotovo prejele dodatek za delo v rizičnih razmerah in med njimi so tudi policisti, ki delajo v nevarnih pogojih.

"Ob tem velja še opozoriti, da je vlada v interventnem zakonu, ki naj bi bil uveljavljen v tem tednu, predlagala uvedbo novega dodatka za nevarnost in poseben obremenitve v času epidemije covid-19, do katerega bodo lahko upravičeni tisti, ki bodo zaradi obvladovanja epidemije nadpovprečno ogroženi oziroma prekomerno obremenjeni. Tudi za ta dodatek bodo sredstva zagotovljena v državnem proračunu," so zagotovili na notranjem ministrstvu.

Minister Hojs je ob tem še poudaril: "Poteze Sindikata policistov Slovenije zadnjih dni mi porajajo upravičen dvom, da si ta sindikat resnično želi korektnega sodelovanja, k čemur sem se sam v javnih nastopih večkrat zavezal."