Smrtonosno strupenjačo ima lahko doma prav vsak

Potem ko sta se domačinki konec tedna iz oči v oči na ulici Pirana srečali z nevarno afriško rdečo pljuvajočo kobro, se poraja vprašanje, kako je pri nas, kjer hišni ljubljenčki vedno pogosteje postajajo eksotične, nevarne in tudi smrtonosne vrste živali, poskrbljeno za varnost ljudi, okolice in ne nazadnje tudi samih živali.

Strupenjač ni treba prijaviti upravnemu organu

Kot razloži prof. dr. Alenka Dovč, dr. vet. med., spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev, z Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, je področje posedovanja nevarnih živali v Sloveniji sicer zakonsko urejeno, vendar je za nevarne in strupene živali to precej skopo napisano.

"Osnovne definicije so v zakonodaji navedene, prav tako je navedeno, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici," je pojasnila, a hkrati opozorila, da težava nastane takrat, ko lastnik živali ni znan.

Pri teh vrstah namreč tudi sledljivost živali in njenega izvora ni lahka naloga oziroma ni vedno mogoča: "Mikročipiranje, odvzem DNK-vzorcev in druge metode sledljivosti so precej zahtevne in včasih neizvedljive zaradi nevarnosti ugriza, ki je lahko tudi smrtonosen." V Sloveniji, kot izpostavlja Dovčeva, nimamo protistrupov za tujerodne vrste strupenjač, zato je treba tudi na tem področju postoriti še marsikaj.

"Trenutno strupenih in nevarnih živali ni treba prijaviti, saj je bila leta 2014 ukinjena Priloga Odredbe o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu, po kateri je bilo treba uradno prijaviti živali, med njimi tudi strupenjače." Strokovnjakinja se zato v sklopu svojega dela na tem področju trudi, da bi bili lastniki ob pridobitvi prostoživečih živali iz skupin velikih sesalcev in velikih plazilcev oziroma živali, ki izločajo strupe, dolžni prijaviti njihovo posedovanje upravnemu organu.

Tudi Aleš Abram in Nika Leben iz društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo opozarjata, da bi morali v Sloveniji vzpostaviti register lastnikov strupenjač, saj so zdaj v poseben register vključeni le zainteresirani resni rejci kač. 

Strupenjačo lahko ima doma trenutno prav vsak, ki si to želi

Poleg tega bi bilo po mnenju Dovčeve treba določiti tudi nekatere pogoje za pridobitev lastništva omenjenih vrst, saj, kot pojasni sogovornica, omejitev oziroma posebej določenih pravil, kdo je lahko lastnik takšne živali, ni.

Kot pojasnjuje, je odgovorno lastništvo zelo širok pojem, ki ga zakonodaja ne more popolnoma pokriti, vanj pa sodijo tudi izobraževanja in splošen odnos družbe do živali, o čemer pa se vse premalo govori, je prepričana sogovornica: "O dobrem počutju in dobrobiti živali, tudi strupenjač, je bilo do zdaj premalo napisanega in dorečenega, se pa, kot zatrjuje, v zadnjem času veliko dela, saj se stroka zaveda vse večjega števila eksotičnih, med njimi tudi strupenih in nevarnih živali, ki jih imajo ljudje po domovih za svoje hišne ljubljenčke." 

Dodaja, da meni, da k odgovornemu lastništvu sodi tudi profesionalen odnos do posedovanja in gojenja strupenih in nevarnih živali: "Po moji oceni bi bilo treba določiti pogoje o posedovanju takih živali, določiti starostno mejo lastništva, način predhodnega izobraževanja v primeru zelo nevarnih strupenih vrst, kot so kobre." 

Lebnova in Abram potrjujeta, da trenutno obstajajo le nenapisana pravila, komu se lahko prodajajo strupenjače, a jih lahko v tujini povsem brez težav zainteresirani kupci kupijo na posebnih sejmih. Kot pojasnjujeta, so sicer v nekaterih državah, tudi v sosednji Avstriji, strupenjače prepovedane.

A odgovorni rejci niso za popolno prepoved strupenjač, saj se je izkazalo, da se v teh državah kače še vedno prodajajo na črnem trgu. 

Zato je tudi po njunem mnenju izjemno pomembno, da se vse, ki si želijo strupenjač, izobrazi. Kot sta izpostavila, je oskrba strupenih kač namreč izjemno zahtevna in nevarna: "Pri vsakem čiščenju terarija je oseba v potencialni smrtni nevarnosti." 

Strupenjače so bistveno preveč poceni

Čeprav lahko strupenjače dosegajo tudi zelo visoke zneske, so postale bistveno preveč poceni, saj se cene strupenjač začnejo že pri 100 evrih. 

Tudi njima se zdi zelo pomembno, da se določijo pogoji, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko poseduje strupeno kačo. Lebnova pojasni, da bi se poleg starostne omejitve vsaj 21 let in ustrezne strokovne usposobljenosti lahko uvedel tudi kriterij odgovornega lastnika, pri čemer bi lahko izvedli denimo obvezne psihološke teste za potencialne lastnike strupenjač.  

"Mogoče je naključje, da imamo na Veterinarski fakulteti, v okviru Programa Centra za podiplomski študij in permanentno izobraževanje, namen organizirati tečaj za gojitelje strupenjač. Gojitelji so idejo podprli in pričakujem velik odziv, še posebno po omenjenem dogodku v Piranu. Mogoče je prav to prvi korak k odgovornemu lastništvu in pozitivnim spremembam na tem področju," pa sklene Dovčeva.

Za pojasnila smo se obrnili tudi na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Ministrstvo za okolje in prostor, a nam na vprašanja še niso odgovorili.