V Združenju delodajalcev Slovenije ugotavljajo, da izgubljamo delovna mesta, nova pa se ne ustvarjajo. Poudarjajo, da so nujne spremembe in znižanje pravic, kar naj bi privedlo do novih delovnih mest. "Zagovarjamo nižanje pravic z argumentom, da je moč pričakovati, da bo toliko delovnih mest, da tega ne bo treba izkoriščati, ampak da bodo brezposelni mnogo hitreje prišli do zaposlitve," je povedal sekretar združenja Samo Hribar Milič.
Predsednik združenja delodajalcev Borut Meh je poudaril, da podpirajo vsako reformo, ki pripomore k povečanju konkurenčnosti. Po njegovem mnenju enotnega mnenja ali je predvidena reforma prava ali ne, ni.
Za to, da smo premalo konkurenčni, niso kriva le delovna razmerja in premalo fleksibilni trg dela, z vsem je povezana tudi davčna politika, premalo učinkovita in predraga javna uprava, premalo vlagamo v znanje in razvoj, je povedal sekretar združenja. Najbolj šibke točke trga dela so po mnenju Mililča velik odstotek dela na črno, ki naj bi po nekaterih podatkih dosegalo od deset do 12 odstotkov bruto domačega proizvoda, študentsko delo, velika brezposelnost med starejšimi, je nanizal.
V Sloveniji po podatkih združenja za študentsko delo delodajalci zapravijo nekaj čez 80 milijard tolarjev. "Treba je priznati, da je za delodajalce, predvsem pri nekvalificiranih, najmanj zahtevnih delih, to najbolj učinkovito delo, ker je najcenejše," je priznal, a poudaril, da se negativno povrne, "ker je manj zaposlitev in večji pritisk z davki in prispevki na obstoječe zaposlitve".
Po analizi združenja bi 80 milijard tolarjev, kolikor plačajo študentom, lahko predstavilo 33.000 delovnih mest z bruto plačo približno 150.000 tolarjev mesečno. "To so delovna mesta, v katerih pretežno delajo študentje," je dejal Hribar Milič. "S prispevki in davki, ki bi jih zbrali iz tega naslova, pa bi lahko zagotovili 50.000 štipendij v višini 500.000 tolarjev letno," je dodal. "Ne le, da je študentsko delo ena od oblik neformalnega, nelegalnega dela, je tudi velika izguba formalnih zaposlitev na eni strani in izguba iz davčno finančnega vidika," je zaključil Hribar Milič.
"Če dodamo še vse najrazličnejše stroške, kot so stroški prevoza na delo, stroški in čas malice, ugotovimo, da je povsem normalno, da se v takih razmerah delodajalci ne odločajo dovolj ambiciozno za novo zaposlovanje," je dejal Hribar Milič. "Če dodamo študentskemu delu še potencial v malem in srednje velikem gospodarstvu, smo prišli do argumentov, s katerimi lahko opravičujemo večjo fleksibilnost na trgu dela - manjše in krajše odpovedne roke, manjše odpravnine," je dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.