Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so se glede predloga novele zakona o dohodnini, ki so ga na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložili v parlamentarno proceduro, sestali še s poslanskimi skupinami NSi, LDS in ZLSD. V opozicijskih LDS in ZLSD so se strinjali s predstavniki študentov, da je sprejeta davčna reforma v nekaterih delih pomanjkljiva, zato so potrebne nekatere spremembe. Druga največja vladna stranka NSi omenjeno problematiko razume, vendar meni, da je treba področje študentskega dela urediti preko dialoga z vlado, kar je tudi v interesu ŠOS. Poslanske skupine SDS, SLS, DeSUS in SNS pa so pokazale pripravljenost glede urejanja področja študentskega dela. Tako so študentje končali pogovore z vsemi sedmimi poslanskimi skupinami glede njihovega predloga.
S pripravljenostjo poslanskih skupin na skupno urejanje omenjene problematike so študentje zadovoljni, upajo pa, da bodo poslanci predlog novele zakona podprli tudi takrat, ko bo to potrebno. Hkrati v ŠOS poudarjajo, da je potrebno omenjeno vprašanje rešiti čim prej, saj sedanji dohodninski zakon socialnega položaja študentov ni izboljšal, temveč ga je celo poslabšal.
Sporno plačevanje akontacije dohodnine
Študentska novela med drugim predvideva, da študenti ne bodo plačevali akontacije dohodnine, če znesek na študentski napotnici ne bo presegal 113.583 tolarjev, za višji znesek pa bo akontacija 25-odstotna. Po sedanjem zakonu se za znesek do 74.000 tolarjev na napotnici plačuje akontacija po stopnji 12,5 odstotka, za znesek nad 74.000 tolarjev pa 25 odstotkov. Predlog študentov ukinja starostne omejitve za zmanjšanje davčne olajšave.
Kot je znano, so študentje pobudo za obravnavo novele državnemu zboru posredovali 26. januarja, vendar so jo po pozivu predsednika parlamenta Franceta Cukjatija morali malce tehnično popraviti. Tako tehnično popravljeno besedilo, skladno s pravili, so nato 3. februarja dokončno predložili parlamentu. V skladu s parlamentarno ureditvijo lahko namreč zakone v obravnavo in sprejetje državnemu zboru predložijo vlada, poslanci, državni svet in na podlagi ljudske iniciative tudi najmanj 5000 volivcev.
