Z začetkom študijskega leta 2005/2006 se namreč na nekaterih slovenskih fakultetah uvaja študij po t.i. bolonjski reformi. Takšen študij bo predvidoma krajši in razdeljen na tri stopnje. Na prvi, ki bo trajala tri ali štiri leta, bo veliko praktičnega usposabljanja diplomantov. Gre za dodiplomski univerzitetni študij. Druga stopnja podiplomskega magistrskega študija naj bi trajala dve leti, tretja stopnja, doktorski študij, pa predvideno tri leta.
Bolonjska reforma prinaša tudi kreditni sistem študija, kar pomeni, da se bodo študijske obveznosti v študijskih programih ovrednotile s kreditnimi točkami (ECTS). To pomeni, da bo vsaka obremenitev študenta točkovana. Točkuje se delo, ki ga študent vloži v opravljanje obveznosti, vključno s seminarji, vajami, samostojnim učenjem, predavanji, pripravo diplomskega dela, in podobno. Ena kreditna točka pomeni 30 ur študentovega dela.
Prenovljene univerzitetne in visokošolske strokovne študijske programe so v tem študijskem letu prvič razpisale Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede in Fakulteta za upravo, Ekonomska fakulteta in Fakulteta za upravo pa tudi magistrske študijske programe, prenovljene po načelih bolonjske deklaracije.
Vpis še poteka
Koliko študentov se letos vpisuje prvič, še ni znano, saj se rok za vpis še ni iztekel. Po podatkih visokošolske prijavno-informacijske službe so s prvo in drugo prijavo v prvi letnik sprejeli 22.599 kandidatov. V tretjem vpisnem roku, ki traja do 6. oktobra, je novincem ostalo še od 850 do 900 prostih mest, pretežno za izredni študij.
Vsi visokošolski zavodi so za študijsko leto 2005/06 razpisali 24.795 mest, in sicer 11.954 mest za visokošolske strokovne študijske programe in 12.841 mest za univerzitetne programe. Za redni študij so predvideli 16.386 mest, za izrednega pa 8409 mest.