Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti na pobudo Državnega sveta RS in Študentske organizacije Slovenije razveljavilo nekatere določbe Zakona o visokem šolstvu. Razveljavitev začne učinkovati šest mesecev po objavi te odločbe v uradnem listu, so danes sporočili z ustavnega sodišča.
Dve enakovredni diplomi v žepu
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Zakon o visokem šolstvu oškodoval vse tiste študente, ki so že diplomirali na starem dodiplomskem študiju in so se kasneje vpisali na drugo bolonjsko stopnjo, da bi pridobili naziv bolonjskega magistra. Ti študentje so verjeli, da si bodo s tem zagotovili višjo stopnjo izobrazbe in so bili za to pripravljeni plačati tudi drago šolnino. Zakon, ki ga je na pobudo nekdanjega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana leta 2006 sprejel državni zbor, pa jim je ti dve izobrazbeni stopnji izenačil. Tako so se vsi ti študentje v praksi znašli z dvema diplomama iste stopnje na istem študijskem programu.
Ustavno sodišče je v svoji odločbi tudi razveljavilo osmi odstavek 50. člena zakona, ker je ugotovilo, da krši mednarodne standarde in merila za sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti. Organ, ki ugotavlja, ali slovenski študijski programi ustrezajo minimalnim standardom kakovosti, tako po presoji ustavnega sodišča ne deluje neodvisno, strokovno, učinkovito in transparentno, saj deluje v okviru ministrstva, torej pod taktirko ministra.
Slovenski študentje nekonkurenčni
Odločba ustavnega sodišča bo imela po mnenju strokovnjakov s področja visokega šolstva resne posledice. Največ problemov bodo imeli slovenski študentje pri zaposlovanju v tujini, saj je načeto zaupanje v slovenski visokošolski sistem, ki temelji prav na delujočem organu za zunanje zagotavljanje kakovosti. Nekdanji minister Zupan se je dolgo časa krčevito upiral ustanovitvi neodvisne javne agencije, ki jo je predvideval prejšnji zakon o visokem šolstvu iz leta 2004. Zato se porajajo dvomi v kakovost vseh študijskih programov, ki so bili akreditirani v zadnjih treh letih.
Jim bodo ukinili fakulteto?
Po najbolj črnogledih napovedih bi se nam lahko celo pripetil scenarij iz Estonije, ki je v času nedelujočega sistema za zagotavljanje kakovosti uvedla množico novih študijskih programov. Ko so kasneje vendarle ustanovili ustrezno telo za akreditacijo, je to ugotovilo, da na desetine programov ne ustreza niti minimalnim standardom kakovosti. Študentom, ki so tam študirali, so tako čez noč ukinili študijske programe, fakultete in celo univerze. Nekateri študenti so bili tik pred diplomo in so v študij investirali že več let študija in precej denarja za šolnine.
Po mnenju visokošolskih strokovnjakov to grozi tudi študentom na programih, ki se izvajajo na nekaterih samostojnih visokošolskih zavodih in na Univerzi v Kopru. Prav na koprski Fakulteti za management naj bi bilo največ nepravilnosti, saj naj bi tam prihajalo celo do prodajanja diplom.
Študentje pozdravili odločbo
Na odločbo ustavnega sodišča so se že odzvali v Študentski organizaciji Slovenije. "Ustavno sodišče je opozorilo, da so bile spremembe enačenja ravni izobrazbe izpeljane necelovito in na škodo nekaterih skupin študentov, čeprav določb o enačenju ni razveljavilo. Ugotovili so tudi, da bi moralo biti delovanje strokovnega organa Sveta za visoko šolstvo samostojno in neodvisno od ministra. S trenutno ureditvijo to ni omogočeno, hkrati pa sedanja situacija dovoljuje vprašljivo kakovost študijskih programov, kar gre predvsem na škodo študentov. Če bi ministrstvo upoštevalo naša opozorila o nujnosti ustanovitve neodvisne agencije za visoko šolstvo, bi v Sloveniji že sedaj imeli delujoč sistem zagotavljanja kakovosti visokega šolstva", je dejal predsednik ŠOS Tomaž Frelih. Študentje upajo, da bodo odgovorni upoštevali in izpeljali potrebne spremembe, ki jih nalaga ustavno sodišče s svojo odločbo, "in sicer na transparenten in celovit način v sodelovanju z visokošolskimi partnerji".
Z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa so sporočili, da odločba prinaša "vrsto pomembnih in ugodnih sporočil". Ministrstvo ocenjuje, da je sistemska ureditev visokega šolstva primerna in s to odločbo dokončno potrjena. Ustavno sodišče naj bi pritrdilo ministrstvu glede enačenja ravni izobrazbe, možnosti oblikovanja enovitih magistrskih študijskih programov in glede ustreznosti ureditve financiranja visokega šolstva. Najbolj vsebinska je točka o oškodovanju nekdanjih dodiplomskih diplomantov in na ministrstvu zagotavljajo, da jo bodo reševali "v sodelovanju z univerzami in drugimi visokošolskimi zavodi". Glede neustreznosti Sveta za visoko šolstvo menijo, da bo treba urediti le položaj njegovih strokovnih služb, vendar ne pojasnjujejo, na kakšen način. Ministrstvo je prav tako prepričano, da jim bo uspelo odpraviti ugotovljeno neskladje v predpisanem roku 6-ih mesecev, kljub trenutnim aktivnostim v okviru predsedovanja EU.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.