Primanjkuje vsaj 700 postelj, zadnji študentski dom zgradili pred 20 leti

Kot nam je zaupala študentka Teja, se je na razpis za študentski dom prijavila že v prvem roku avgusta. Zaradi točkovnega sistema dodeljevanja pravice do bivanja v njem je kot edinka težje prišla do sobe, četudi prihaja iz Štajerske, študira pa v Ljubljani. Ker postelje do 1. oktobra, ko se začne študijsko leto, ni dobila, je bila primorana poiskati drugo rešitev.

Iskanje proste sobe ali stanovanja na ljubljanskem nepremičninskem trgu je izjemno težko, pravi, saj se kapacitete hitro polnijo. "K sreči sem poznala nekoga, ki oddaja sobe študentom, in tako sem v zadnjih tednih pred začetkom faksa našla stanovanje," pove. Je pa bila soba, ki jo je našla, manjša od sobe v študentskem domu, hkrati pa precej dražja – zanjo je plačevala med 300 in 500 evrov na mesec.

Novembra se ji je ponudila prosta soba v študentskem domu, a je takrat že imela sklenjeno najemno pogodbo za stanovanje, zato jo je morala zavrniti.

Teja poudarja, da je iskanje bivališča za večino študentov predvsem stresno in negotovo. "Do zadnjih tednov oziroma celo po začetku študijskega leta pogosto ne vemo, ali bomo študentski dom sploh dobili, zato smo prisiljeni iskati druge možnosti, pri katerih pa prav tako ni zagotovila, da bomo pravočasno našli primerno nastanitev," opozarja.

Želi si, da bi bil sistem razporejanja in dodeljevanja študentskih sob boljši in bolj predvidljiv, saj bi si študenti, če bi dovolj hitro vedeli, kakšne so njihove možnosti za pridobitev doma, lažje in predvsem z manj stresa našli drugo nastanitev.

Trend povpraševanja po bivanju v študentskih domovih se sicer razlikuje po visokošolskih središčih. V Ljubljani ni dovolj študentskih postelj, tudi na Primorskem je število prosilcev večje od števila razpoložljivih mest. Medtem v Mariboru daljših čakalnih vrst ni pričakovati, pravijo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

V prestolnici je za študijsko leto 2026/2027 na voljo 7047 prostih postelj, do 18. avgusta je bilo oddanih skoraj 2800 novih prošenj in več kot 6000 prošenj za podaljšanje bivanja.

V Študentskem domu Ljubljana, ki upravlja 29 domov, ocenjujejo, da bi dolgoročno potrebovali najmanj 10 odstotkov dodatnih javnih študentskih ležišč, kar glede na sedanje zmogljivosti pomeni približno 700 dodatnih mest. Zadnji javni študentski domovi v Ljubljani so bili zgrajeni leta 2006 (Dom Litostroj, Dom Poljanska in Dom FDV), kot poudarjajo, pa je treba tudi obstoječi fond redno sanirati. Trenutno med drugim poteka sistemska nadgradnja požarne varnosti, za katero so prejeli državna sredstva. Projekt so začeli s pripravo dokumentacije, zdaj pa so v izvedbeni fazi.

Na ministrstvu so nam potrdili, da načrtujejo gradnjo dveh novih študentskih domov Roška in Brinje v Ljubljani, poleg tega pa bodo gradili tudi na Obali in v Novem mestu. Konkretne rešitve za zadnji dve lokaciji še niso opredelili.

Za dom Roška so trenutno v postopku sprejetja OPPN na občinskem svetu za predmetno območje. Pripravljajo tudi arhitekturni natečaj, nato sledi projektiranje izbrane rešitve. Na Roški sicer načrtujejo dom s približno 380 ležišči.

Nadaljnje aktivnosti za gradnjo študentskega doma Brinje pa so načrtovane po sprejetju občinskega prostorskega načrta. V primeru sprejetih sprememb OPN bo na tem območju nastal nov študentski dom s približno 500 posteljami.

V Študentskem domu Ljubljana oba projekta ocenjujejo kot zelo pomembna za dolgoročno reševanje pomanjkanja študentskih nastanitev, saj bosta skupaj zagotovila več kot 800 postelj. Ob tem poudarjajo, da je pomembno tudi, da domovi ostajajo cenovno dostopni.

Povprečna subvencionirana stanarina v Ljubljani trenutno znaša 115,94 evra mesečno, pri čemer se cene razlikujejo glede na dom, tip sobe in bivalni standard in so praviloma občutno nižje od gibanja cen na zasebnem trgu.

"To pomeni, da v javnih študentskih domovih potrebujemo dolgoročno, predvidljivo in sistemsko financiranje tako novih nastanitvenih zmogljivosti kot tudi obnove in vzdrževanja obstoječih študentskih domov ter ustreznega sistema subvencioniranja bivanja. Le s sočasnim vlaganjem na vseh teh področjih je mogoče dolgoročno zagotavljati kakovostne in cenovno dostopne nastanitvene možnosti za študente," so zapisali.

Na Mladinskem svetu Slovenije stanovanjsko problematiko mladih vidijo kot eno ključnih ovir pri njihovem osamosvajanju.

Če ne dobijo mesta v študentskem domu, so študenti prepuščeni zasebnemu najemnemu trgu, kjer so cene za njihove finančne zmožnosti zelo visoke, opozarjajo. Poleg cene so problem tudi kakovost in varnost bivanja, kratkotrajne najemne pogodbe, oddajanje brez ustreznih pogodb, prenatrpanost stanovanj ter nastanitve, ki ne dosegajo primernih bivalnih standardov.

V turistično bolj obremenjenih krajih dodatno težavo predstavlja preusmerjanje stanovanj iz dolgoročnega v kratkoročni najem.

"Za študenta je lahko že najem ene sobe eden največjih mesečnih stroškov. Če je soba na zasebnem trgu 400 ali 500 evrov, temu pa prištejemo še stroške, prehrano, prevoz in študijske obveznosti, je za veliko študentov samostojno financiranje bivanja zelo težko ali nemogoče," poudarjajo in dodajajo, da morajo posledično razliko pokrivati starši oz. družina, nekateri študenti pa zaradi tega več delajo ob študiju ali pa ostajajo doma in se vsakodnevno vozijo.

"S tem možnost študija v drugem kraju ni več odvisna samo od sposobnosti in želja posameznika, ampak vse bolj tudi od finančne sposobnosti njegove družine. To pomeni, da možnosti mladih vse bolj določa finančni položaj njihove družine, kar povečuje neenakosti med njimi," menijo.

Na Mladinskem svetu Slovenije poudarjajo, da gre pri pomanjkanju cenovno dostopnih stanovanj za sistemski problem. "Stanovanjska kriza ni nastala čez noč in je ni mogoče reševati zgolj s posameznimi subvencijami ali občasnimi projekti," opozarjajo.

Pri tem izpostavljajo dolgoletno pomanjkanje javnih in neprofitnih stanovanj, razpršenost odgovornosti med različne institucije, nezadostno sistemsko financiranje stanovanjske politike ter nezadostne kapacitete študentskih domov. Poleg tega na ponudbo dolgoročnih najemov po njihovem mnenju vplivajo tudi prazna stanovanja in preusmerjanje stanovanj v kratkoročne najeme.

"Zato stanovanjske politike ne razumemo zgolj kot vprašanja nepremičninskega trga, temveč kot pomemben del mladinske in socialne politike. Dostop do primernega stanovanja neposredno vpliva na to, kdaj se mladi osamosvojijo, kje lahko študirajo oziroma delajo in kdaj si lahko začnejo ustvarjati lastno gospodinjstvo ali družino."

Da bi vedeli, koliko mest v študentskih domovih sploh potrebujemo, bi morala država po mnenju Mladinskega sveta najprej redno in transparentno spremljati dejansko povpraševanje, število upravičencev in dolžino čakalnih vrst po posameznih visokošolskih središčih.

Študentskim domovom so poleg tega predlagali vzpostavitev preglednejšega in digitaliziranega sistema prednostnih list.

V Ljubljani glede na trenutno stanje vlog kaže, da je prošenj za bivanje v domu 1700 oz. 1800 več, kot je prostih ležišč, a na mladinskem svetu opozarjajo, da tega podatka ne moremo neposredno enačiti z dejanskim številom manjkajočih postelj. Vsi prosilci namreč niso nujno upravičeni, kapacitete pa se med letom tudi sproščajo.

"Prav zato bi morala biti ena od prioritet države natančna ocena potreb in večletni načrt povečanja kapacitet, namesto da stanovanjsko stisko rešujemo vsako jesen znova," zaključijo.