Študentski kažipot: 'V pravi meri združite študij in zabavo'

Za 64.840 študentk in študentov na visokošolskih zavodih – med njimi je okoli 15.400 brucev – ter slabih 10.000 se začenja novo študijsko leto. Vanj jih je s poslanico pospremil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. "Študentkam in študentom ter zaposlenim na visokošolskih zavodih želim, da še naprej skupaj soustvarjajte družbo, utemeljeno na znanju, raziskovanju, ustvarjalnosti, kritični misli in sodelovanju. Študentke in študenti pa seveda ne pozabite, da so študijska leta tudi čas za sklepanje novih prijateljstev. V pravi meri združite študij in zabavo, da bodo vaša študentska leta res nepozabna," jim je položil na srce. "Srečno v novem študijskem letu!"

 Novi programi

Novo študijsko leto sicer prinaša več novosti, tudi nove študijske programe. Na ljubljanski zdravstveni fakulteti je to univerzitetni študijski program fizioterapije, na Univerzi v Mariboru pa interdisciplinarni enovit magistrski program farmacije in enovit magistrski program razrednega pouka. Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu razpisuje nov univerzitetni študijski program poslovanje v informacijski družbi.

Na magistrskem študiju se razpisujejo tudi novi študijski programi umetne inteligence na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko, izobraževalne matematike na primorski pedagoški fakulteti ter pravo in vodenje v digitalni družbi na novomeški fakulteti za informacijske študije.

Da ne bi občutili podražitve bivanja, bo z novim študijskim letom subvencija za bivanje v javnih študentskih domovih višja za 40 odstotkov. Namesto 27,8 evra na študentsko posteljo bo znašala 38,92 evra. Višja bo tudi pri zasebnikih, namesto 32 evrov bo znašala 100,64 evra in je izenačena z dodatkom k štipendiji.

Ta je bil namreč trikrat višji kot subvencija, zato so mnogi študenti vlagali tako vlogo za subvencionirano bivanje pri zasebnikih kot tudi vlogo za štipendijo. Če so dobili štipendijo in s tem dodatek za bivanje, so sprejeli slednje, vloga za subvencijo pa je propadla. Tako je ostalo neizkoriščenih veliko subvencij in morebitnih študentskih postelj pri zasebnikih.

Skupaj je za to študijsko leto razpisanih 12.232 mest za subvencionirano bivanje, od tega 4769 za sprejem in 7432 za podaljšanje bivanja ter 31 mest, ki so namenjena študentom s priznano mednarodno zaščito in študentom s priznano začasno zaščito.

Na sistem subvencionirane študentske prehrane je v preteklosti letelo več kritik, tudi to, da dajejo prednost ponudnikom s hitro prehrano. Ministrstvo za delo je zato v lanskem razpisu spremenilo merila, spremembe pa obeta tudi predlagana zakonodaja.

Subvencionirana študentska prehrana je način državne pomoči študentom v Sloveniji, kjer imajo upravičenci pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak delovni dan. Obroki lahko ponudniki nudijo skozi celotno leto, tudi v poletnih mesecih, med 7. in 22. uro. Višina subvencije je 4,10 evra, maksimalna vrednost obroka pa devet evrov.

V Študentski organizaciji Slovenije pa si s predlogom zakona za urejanje položaja študentov, ki ga je v zakonodajni postopek nedavno vložila koalicija, obetajo dvig subvencije za prehrano na 5,05 evra ter podaljšanje koriščenja subvencij oz. bonov za prehrano do polnoči. Prav tako naj bi študenti lahko koristili dodatne subvencije, saj naj bi po novem prejeli subvencijo za vsak koledarski in ne le za delovni dan.

Vsem tistim, ki so že v sistemu subvencionirane študentske prehrane (SŠP) in imajo urejen status študenta, se pravica podaljša avtomatsko. Obisk na t. i. točki SŠP ni potreben, prav tako pa jim ni treba pravice podaljševati v aplikaciji.

Študenti, ki se prvič vpisujejo v sistem SŠP, pa morajo še vedno fizično obiskati točko SŠP.

Posodobljeni seznam pobudnikov bo objavljen konec novembra. Razpis so tokrat odprli za vse kraje po Sloveniji, od ponudnikov pa zahtevali, da zagotavljajo vsaj dve različni študentski kosili na dan, od tega mora biti eno brezmesno. Več točk so namenili pogojem in merilom, ki spodbujajo zdravo prehrano in trajnostno prehranjevanje, količnik za hitro hrano pa zmanjšali. Prav tako so točkovanje prilagodili v prid ponudnikom s cenovno bolj ugodnimi študentskimi kosili.

Študijsko leto se skoraj ne more začeti brez tradicionalnega pozdrava novincem. Na ljubljanski univerzi bodo svoje novopečene študente spet pričakali s Pozdravom brucem. Sprejeli jih bodo na Kongresnem trgu, v novo študijsko leto jih bo pospremil rektor Gregor Majdič, za glasbeni program pa bosta poskrbeli skupini Jet Black Diamonds in Koala Voice.

Na mariborski univerzi so pred začetkom študijskega leta pripravili uvajalni teden za bruce. V tem času študente opremljajo z vsemi potrebnimi informacijami, da se bodo lahko že prve tedne v največji meri posvetili študiju. Študentje informacijske mape, v katerih so tudi možnosti za obštudijske dejavnosti, prejmejo ob vpisu v sistem subvencionirane študentske prehrane in v študentskem naselju.

Študentom Univerze na Primorskem bodo dobrodošlico izrazili v Izoli, v prostorih kampusa Livade, novogoriška univerza pa pripravlja orientacijski dan univerze, ki bo tokrat v EPICentru v Novi Gorici. 

Študenti veljajo za starostno skupino, ki se ne sooča z večjimi zdravstvenimi težavami, zato o svojem zdravju pogosto ne razmišljajo. A strokovna direktorica Zdravstvenega doma (ZD) za študente Magdalena Vehar poziva, naj se udeležujejo sistematskih pregledov, se veliko gibajo in zdravo prehranjujejo, ob duševnih stiskah pa naj poiščejo pomoč.

Svetuje jim, naj jedo čim bolj kakovostno, doma pripravljeno hrano in naj se izogibajo hitri hrani in umetnim pijačam s sladili. Priporoča tudi gibanje v naravi in izvajanje katere koli športne aktivnosti.

"Zdi se mi, da so študenti zelo obremenjeni in v stresu. Imajo veliko obveznosti, fakultete od njih veliko terjajo, marsikdo ob študiju tudi dela, da se lahko preživlja," je naštela. Zato je nujno, da si vzamejo čas zase, se družijo s prijatelji in vrstniki ter omejijo preživljanje časa na družbenih omrežjih.

Svetuje jim tudi, naj se udeležujejo sistematskih pregledov. Prvi je na vrsti v 1. letniku dodiplomskega študija, drugi pa v  3. letniku dodiplomskega oziroma v 1. letniku podiplomskega študija. A Veharjeva opozarja, da se pregledov udeleži manj kot polovica študentov, čeprav so o njih pravočasno obveščeni.

Dodala je, da zdravnik in zobozdravnik na sistematskem pregledu odkrijeta marsikatero zdravstveno težavo študenta. Najpogosteje sta to prekomerna telesna teža, ki lahko vodi v srčno-žilne bolezni in rakava obolenja, ter slabokrvnost. Opažajo tudi motnje v zvezi s sladkorjem v krvi in holesterolom. Pri pregledih zob pa odkrijejo veliko kariesa, vnetih obzobnih tkiv in pomanjkljive higiene.

"Odkrijemo tudi kakšno predispozicijo za psihične težave, saj študenti izpolnjujejo tudi psihološke vprašalnike," je dodala. Med mladimi zaznavajo tudi porast duševnih motenj zaradi uporabe sintetičnih kanabinoidov. V Zdravstvenem domu za študente sicer delujeta psihologinja in psihiater.

Na petih lokacijah v sklopu Univerze v Ljubljani deluje tudi psihosocialna svetovalnica, in sicer na pedagoški in zdravstveni fakulteti, na fakulteti za matematiko in fiziko, na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter v študentskem naselju Rožna Dolina. "Študenti si sami izberejo, kam bodo prišli. Izberejo svetovalca in jezik obravnave," je pojasnil vodja psihosocialne svetovalnice Tomaž Vec.

Študenti se lahko na svetovanje naročijo z elektronskim sporočilom svetovalcu ali obiščejo svetovalnico, prvi razgovor pa opravijo najkasneje v 14 dneh. Svetovanje nudijo v številnih jezikih, med drugim v angleščini, nemščini, švedščini, poljščini, srbohrvaščini.

Število svetovanj in študentov, ki obiščejo svetovalnico, vsako leto narašča, večina študentov pa poroča o različnih študijskih težavah, med drugim, da se ne zmorejo skoncentrirati ali pristopiti k učenju, da niso opravili izpita. "Kasneje se običajno izkaže, da je še kaj drugega v ozadju. Družinski problemi, težave s samopodobo, anksioznosti, tudi depresije, težave v partnerskih odnosih, težave z identiteto in težave v spolnosti," je navedel Vec.

Svetovanja so brezplačna. "Kadar presodimo, da bi študent potreboval bolj intenzivno obliko pomoči, recimo psihoterapijo ali psihiatrično obravnavo ali pomoč zdravil, skupaj z njim pregledamo, kje lahko ustrezno pomoč dobi," je dejal Vec.

V ZD za študente izvajajo tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, hepatitisu B in okužbi s HPV. Brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je obvezno za študente, ki imajo v svojem študijskem programu predvidene terenske vaje. Brezplačno cepljenje proti hepatitisu B pa morajo pred opravljanjem praktičnega pouka oziroma vaj v zdravstveni ustanovi opraviti študenti, ki so pri delu ali terenskih vajah lahko izpostavljeni okužbi. Izvajajo tudi cepljenje proti okužbi s HPV za študente do dopolnjenega 26. leta, ki še niso bili cepljeni.

Cepilni dan proti HPV bo v ZD za študente 7. oktobra med 7. in 19. uro. Namenjen je vsem, ki bi se radi cepili prvič, in tistim, ki so že prejeli katerega od odmerkov in se želijo cepiti z drugim ali tretjim odmerkom. Ponovitev akcije Šeraj ljubezen, ne bolezen v novembru načrtuje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V spomladanski akciji se je proti HPV cepilo 332 mladih. Analiza cepljenja v mesecu dni po akciji pa je pokazala, da se je v mesecu dni cepilo 1135 oseb več kot v istem obdobju leta 2024.