Slovenija

Študentsko delo za študentske postelje?

Ljubljana, 27. 08. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Po novem bodo slovenski študentski servisi dodatna 2 odstotka od prejemkov študentskega dela namenjali v posebni sklad. Polovica teh sredstev bo šla za izboljšanje študentskih bivalnih zmogljivosti, polovica pa za opremljanje univerzitetnih prostorov.

Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov, ki velja od danes dalje, določa višino in namembnost omenjene dajatve, ki jo zaračunavajo organizacije za posredovanje začasnih in občasnih del študentov, in sicer v višini dveh odstotkov od prejemkov, izplačanih za študentska dela. S tem naj bi bilo v poseben proračunski sklad do leta 2009 po nekaterih ocenah namenjenih okrog šest milijard tolarjev. Koncesijska dajatev za študentsko delo naj bi se s tem povišala s sedanjih deset na 12 odstotkov.

Polovico tako zbranih sredstev bo Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) do 31. decembra 2009 namenila za povečanje študentskih bivalnih zmogljivosti v državi, drugo polovico pa za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti visokošolskega prostora.

Od 1. januarja 2010 se bodo sredstva, zbrana iz dodatne koncesijske dajatve, namenila za odplačilo kreditov Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), najetih za prenovo in povečanje študentskih bivalnih zmogljivosti. Z zakonom o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov, naj bi se tako precej enostavno stekala finančna sredstva strogo namenske narave. Zakon naj bi še prinesel tudi preglednost njihovega planiranja, stalnost in racionalno porabo ter partnerski odnos nosilca javne službe, izvajalcev in predstavnikov uporabnikov oziroma študentov in njihovih organizacij, so ugotovili poslanci v državnem zboru ob sprejemanju zakona julija letos.

Za obračunavanje dodatne koncesijske dajatve mora biti v naslednjih 30 dneh po uveljavitvi zakona sklenjena pogodba o koncesij med ministrstvom za delo z organizacijami, ki opravljajo dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del za študente, v tem času pa mora biti sklenjena tudi pogodba med ŠOS in šolskim ministrstvom. S slednjo pogodbo se določi način odvajanja sredstev v proračunski sklad.

10 milijard kredita za ljubljansko in mariborsko univerzo ter študentsko organizacijo

Država daje poroštvo za kredite ljubljanske univerze do skupne višine glavnic 5,25 milijarde tolarjev, za mariborsko univerzo do višine 1,75 milijarde tolarjev in za študentsko organizacijo do višine treh milijard tolarjev, vključno s pripadajočimi obrestmi in stroški kreditov.

Veljati je začel zakon o poroštvu države za kredite Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), najete za sofinanciranje razširitve in posodobitve prostorskih pogojev in tehnološke opremljenosti ter prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti.

Rok odplačila posameznega kredita je najmanj sedem let po preteku največ šestletnega moratorija na odplačilo glavnice, obresti in stroškov moratorija. Stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posameznega kredita, ne smejo presegati 0,5 odstotka njegove vrednosti, glavnice kreditov pa se odplačujejo v polletnih obrokih. Za izvajanje zakona kot tudi vseh pravic in obveznosti za državo, ki iz njega izhajajo, bo skrbelo ministrstvo za finance, medtem ko bo nadzor nad namensko porabo sredstev iz kreditov izvajalo šolsko ministrstvo, ki bo za vsako črpanje sredstev iz najetih kreditov tudi dalo soglasje kreditojemalcem.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10