Študentsko življenje v znamenju korone

Začenja se novo študijsko leto, ki bo potekalo povsem v znamenju boja proti koronavirusu. To pa s seboj prinaša ne le ogromno prilagajanja in inovativnosti pri iskanju rešitev, ampak tudi nepričakovane dodatne stroške in nove izzive tako za študente in profesorje kot tudi za druge zaposlene. 

To je v poslanici ob začetku študijskega leta poudarila tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec. "Trdno sem prepričana, VEM, da bomo tudi to študijsko leto zmogli izpeljati tako kot vsako leto dosedaj. Zanesljivo letos po malo bolj kreativni poti, kot običajno. A tudi to bo poseben čar študijskega procesa," je dejala. Nekaj besed je namenila tudi bruckam in brucem. "Želim vam, da bo vaša študijska pot uspešna, pogumna, odločna in predvsem tudi vztrajna. Ne predajte se, stisnite zobe, premagajte prve stiske in nesigurnosti. Študirajte – to je recept, da vam bo uspelo! Vstopate v povsem novo življenjsko obdobje, za večino nas v čase najlepših let izobraževanja, veliko novega, čeprav neznanega, a tako zelo svobodnega. Študijska leta vam bodo pustila močan pečat in vam dala vstopnico za pot k poklicu in karieri," jim je položila na srce. 

Malo v živo, še več pa na daljavo

Predavanja bodo, skladno s pred dvema tednoma objavljenimi smernicami, potekala v živo, kadar bo le mogoče slediti priporočilom NIJZ. Med drugim je treba ves čas zagotavljati vsaj meter in pol razdalje med študenti. Če to ne bo izvedljivo, bodo prešli na hibridni model, medtem ko ostaja izvedba študija na daljavo zadnja možnost.  

Ob prostorskih omejitvah je takoj postalo jasno, da bodo nova "normalnost" kombinirana predavanja: za del učencev v živo, za del pa prek spleta. Torej hibridni model, ki zahteva obsežno prilagoditev dela, predvsem pa nabavo dodatne opreme, kar je povezano z nezanemarljivimi stroški. Na Univerzi v Ljubljani ocenjujejo, da bo samo strošek avdiovizualne opreme predavalnic okoli pol milijona evrov. V proračunu teh sredstev nimajo predvidenih, zato pričakujejo pomoč ministrstva za izobraževanje. Enak poziv je nanj v imenu vseh univerz že naslovila tudi rektorska konferenca. Z Univerze na Primorskem so nam sporočili, da gre za več sto tisoč evrov dodatnih stroškov, ki jih za zdaj krijejo s prerazporejanjem sredstev. A denarja je že zdaj premalo. "Pretekli primanjkljaj v financiranju in večletna optimizacija poslovanja sta nas privedla do te mere, da enostavno ni več rezerv, iz katerih bi še lahko krili nepredvidene stroške," so opozorili. 

Kaj pa študenti? Nekateri bodo predavanja v živo poslušali le en teden na mesec, nekateri vsak drug teden, nekateri le en dan v tednu ... Številni so se zato znašli pred dilemo: ali plačevati najemnino v kraju študija ali se raje voziti. S tem bi nekaj prihranili, a bi bili prikrajšani za študentsko življenje, imeli bi tudi manj možnosti za iskanje dela. Dilemo še poglabljajo neznanke o izvajanju študija v prihodnje, saj ga bodo sproti prilagajali epidemiološki sliki. Če se ta izboljša, vrnitev v predavalnice ni izključena.  

Maske za vse. Ves čas. Resno?!  

Med temami, ki so pred začetkom študijskega leta dvignile marsikatero obrv, so tudi maske. Čeprav jih velika večina sprejema in tudi uporablja, kjer je to obvezno ali priporočeno, pa je na veliko negodovanja naletel odlok, ki študentom in profesorjem nalaga nošenje mask ves čas predavanj. Pa čeprav je treba hkrati zagotoviti tudi ustrezno razdaljo.  

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je prepričan, da so takšna navodila neživljenjska. Kot je poudaril za STA, je že za študente težka obremenitev, ko poslušajo več ur predavanja z masko. Da bo pa profesor predaval nekaj ur na dan z masko, poleg tega še z mikrofonom preko video povezav, pa je po njegovih besedah praktično neizvedljivo.  

Kako neprijetno je govoriti z masko na obrazu, je okusil tudi sam. "Sedeli smo tri ure, pa sem zelo malo govoril. Neprijetno je že, če si tiho, kaj šele, če govoriš 45 minut z masko na nosu," je dejal. Opozoril je še, da je govor z masko na obrazu težje razumljiv. Na ministrstvo je zato romal poziv, naj spremeni odlok in omogoči uporabo pregrade iz pleksi stekla, za katero bi profesorji predavali varno tudi brez maske na obrazu.  Odgovora še ni. Prav tako še čakajo na odgovor, ali bi bili vezirji ustrezna zaščita.  

Če študent ne nosi maske oziroma druge oblike zaščite ustnega predela in si je tudi ob opozorilu ne nadene, se ga lahko odslovi. To velja tudi za tiste, ki maske ne nosijo pravilno. Ob tem na Univerzi v Mariboru študente še dodatno opominjajo, da takšno početje ogroža življenje ali zdravje študentov, učiteljev in drugih delavcev in kot tako predstavlja hujšo kršitev dolžnosti, kar se rešuje v disciplinskem postopku. 

Snemanje in deljenje predavanj? Najprej dobro premislite! 

Predavanje je pravno varovano kot avtorsko delo. Brez predhodnega pisnega soglasja imetnika avtorske pravice, torej Univerze v Ljubljani, ni dovoljeno reproduciranje (izdelava kopij, vključno s shranitvijo v elektronski obliki), razširjanje in druge javne priobčitve posnetka predavanja, spreminjanje in druge oblike izkoriščanja posnetka. 

Tradicionalnih dobrodošlic za bruce letos ne bo

Spoznavanje s študentskim življenjem bo za letošnjo generacijo brucev povsem drugačno kot za njihove predhodnike in, upamo, tudi naslednike. Tako so odpadle tradicionalne dobrodošlice, na številnih fakultetah pa vsaj v prvih dneh ne bodo srečevali starejših študentov. Prvi dnevi bodo namreč namenjeni novopečenim študentom, seznanili jih bodo s potekom študija in predavanj, prav tako se bodo, preden se bodo preselili "za ekrane", v živo spoznali s predavatelji in asistenti. Za večino ostalih študentov se predavanja začnejo šele v ponedeljek. 

Kateri študij so najbolj priljubljeni?

Na visokošolske zavode v Sloveniji je vpisanih okoli 60.600 študentov, med njimi je 13.400 brucev, so podatke posredovali z ministrstva za izobraževanje. "Med mladimi je še vedno največ zanimanja za umetniške programe in dizajn, za programe s področja športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti, veterine, varstvoslovja, predšolske vzgoje, izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev ter informacijske in komunikacijske tehnologije,"  so dodali. "Manjši interes zasledimo za področja: poslovne in upravne vede, tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo."

Imajo pa študenti letos na voljo tudi nekaj novih programov. Univerza na Primorskem v novem študijskem letu prvič razpisuje nov univerzitetni študijski program Socialna pedagogika (UP PEF) ter tri nove doktorske študijske programe tretje stopnje: Preventiva za zdravje (UP FVZ), Računalništvo in informatika (UP FAMNIT) in Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (UP FAMNIT). Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu pa prvič razpisuje nov magistrski študijski program druge stopnje Računalništvo in spletne tehnologije.

Življenje v študentskih domovih v znamenju mask in omejenega druženja  

Koronavirus je kruto zarezal tudi v vsakdan v študentskih domovih. Krojijo ga številna nova pravila, obvezne maske in razkuževanje ter precej manj druženja, kot so ga bili študentje vajeni.  

Morda najpomembnejše pravilo se glasi, da je izvajanje karantene v študentskem domu prepovedano, kršitelja pa lahko doleti tudi prisilna izselitev. V domove lahko vstopajo le zdrave osebe, ki si morajo vsakič razkužiti roke. Na hodnikih in v drugih skupnih prostorih je obvezna uporaba zaščitne maske, treba je ohranjati socialno distanco.  

Medtem ko so v Mariboru obiskovanje drugih domov zgolj odsvetovali, so ga v Ljubljani povsem prepovedali. Prepovedani so tudi obiski nestanovalcev ter nočitve pri stanovalcih, prehajanja med sobami in med nadstropji odsvetujejo. Druženja v skupnih prostorih niso priporočljiva (Maribor) oziroma so celo prepovedana (Ljubljana). Na hodnikih, stopniščih, v kuhinjah je sočasno lahko le toliko oseb, da je med njimi lahko ves čas ustrezna razdalja – meter in pol oziroma dva metra. V mariborskih študentskih domovih so tem navodilom dodali še opozorilo, da bo vsa posoda, ki bo v kuhinji ostala v koritu, zavržena. Na boljše čase bodo morale počakati tudi razvpite "domske" zabave.  

Korona in Erasmus: manj študentov v tujino, manj študentov k nam

Koronavirus je močno razredčil tako vrste tujih študentov, ki pridejo študirat v Slovenijo, kot tudi slovenskih, ki se odpravljajo v tujino. Mnogi izmenjave odpovedujejo ali jih predstavljajo, opažajo na ljubljanski univerzi, medtem ko so na Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) po poročanju STA ocenjujejo, da bo število letošnjih izmenjav približno za polovico manjše kot običajno. Še slabše kažejo trenutni podatki CMEPIUS za izmenjave zgolj v zimskem semestru, dodajo. Lani se je za izmenjavo v prvem semestru namreč odločilo 1137 študentov, letos pa skoraj dve tretjini manj, in sicer 396.  

Številne univerze so ob negotovih razmerah v zimskem semestru odpovedale fizično mobilnost, za izvedbo mobilnega študija na daljavo pa se je odločilo le manjše število študentov. Tudi v Sloveniji so se mnoge institucije odločile, da izmenjav v prvem semestru letošnjega študijskega leta sploh ne bodo izvajale. Na ljubljanski univerzi sicer trenutno pričakujejo okoli 600 tujih študentov, kar je občutno manj kot pretekla leta. V študijskih letih 2017/2018 in 2018/2019 se je pri nas na ljubljanski univerzi namreč izobraževalo okoli 2100 tujih študentov, še piše STA. 

Sporočila rektorjev

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič: "Drage brucke in bruci, študentke in študenti, to študijsko leto bo posebno, polno izzivov, ki pa jim bomo s sodelovanjem in spoštovanjem drug drugega kos. Vem, da veliko zahtevamo od vseh. A moramo držati skupaj. Neposreden stik je pomemben za študijski proces, vendar ga trenutno žal ne moremo zagotoviti v polni meri. Ko vam bo težko, se opomnite, da vse, kar zdaj počnemo, počnemo zato, da se bomo lahko vrnili k normalnemu življenju, da se bomo lahko znova družili brez omejitev. Zato nosite maske, skrbite za higieno rok ... Če se počutite slabo, ostanite doma. Ključno je, da v teh nepredvidljivih časih skrbimo drug za drugega, ključno pa je tudi, da ohranimo dobro voljo in optimizem. Želim vam prijeten vstop v novo študijsko leto."

Rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar: "V predavalnice bomo vstopali previdneje, saj bosta v naslednjih mesecih na prvem mestu varnost in zdravje tako tistih, ki bodo na naših fakultetah študirali, kot tudi profesorjev in vseh ostalih, ki na Univerzi delamo. Kljub temu pa sem prepričana, da volje do študija in spoznavanja novega, do sodelovanja in angažiranosti ne bo nič manj kot doslej. Prav vsem želim zdravo, uspešno in polno študijsko leto!"