Šturm presenetil SNS

Poslanka nacionalne stranke Barbara Žgajner Tavš je opozorila, da je pravosodni minister Lovro Šturm še junija v parlamentu dejal, da zaostrovanja kazni in uvedbe kazenske evidence spolnih prestopnikov ne podpira, minuli teden pa je izjavil, da na ministrstvu že eno leto pripravljajo te spremembe.

Žgajner Tavševa ne verjame oz. ne ve, ali se te spremembe res dogajajo. "O tej delovni skupini nihče ne ve nič," je danes dejala poslanka. Prav zato je na Šturma naslovila novo poslansko vprašanje na to temo. Ministra sprašuje, kakšni konkretno so enoletni rezultati delovanja te delovne skupine, od njega pričakuje pojasnila glede uvedbe registra in podaljšanja zastaralnega roka za spolne delikte, pričakuje predložitev zapisnikov delovnih sestankov skupine, njihovih sklepov ter konkretnih zaključkov.

Poleg tega poslanka Šturma še sprašuje, kakšni bodo nadaljnji koraki omenjene delovne skupine in kdaj lahko v parlamentarni proceduri pričakujejo ustreznejše spremembe kazenskega zakonika.

Peče: Spolnim prestopnikom pogosto najnižje kazni

Podpredsednik stranke Sašo Peče pa je opozoril, da je v slovenskem sodstvu neprijetna praksa, da spolnim prestopnikom dodeljujejo večinoma najnižje možne kazni, ki jih predvideva kazenski zakonik. Tako so v obdobju od leta 1996 do 2001 prestopnikom dosodili 194 pogojnih kazni in 458 zapornih kazni. Med zapornimi kaznimi je bilo največ, 134 obsodb na šest mesecev do enega leta zapora ter 118 obsodb na eno do dve leti zaporne kazni.

Peče je prepričan, da se je minister "vedno otepal reševanja tega problema". Ministrovo sprenevedanje po mnenju poslanca "presega meje dobrega političnega okusa. S svojo neaktivnostjo pa ščiti spolne prestopnike". Slovenski sodniki po besedah Pečeta kljub številnim možnim višinam kazni, ki jih ponuja kazenski zakonik, spolnim prestopnikom največkrat dosodijo najnižje kazni. Zato po prepričanju Pečeta vlada izhaja iz predpostavke, da je treba zaščititi storilca, namesto da bi zaščitili potencialno žrtev.

Žrtve so prepuščene samim sebi, kazni pa so sramotno nizke. Psihološki učinek bi bil namreč veliko večji, če bi bila najnižja zagrožena kazen za spolne delikte 10 let namesto nekaj mesecev, je prepričana Žgajner Tavševa.