Šturm spremenil mnenje?

Predlagane spremembe zakona o sodiščih so po mnenju LDS nesprejemljive, ''saj gre za enega najhujših posegov v pravosodje in ogrožanje neodvisnosti sodstva'', je pojasnila predsednica LDS Katarina Kresal. Pravosodni minister Lovro Šturm, ki je po besedah Kresalove zrel za odstop, pa je očitke o poseganju v sodno vejo oblasti zavrnil in zatrdil, da so predlagane spremembe prišle iz samih sodnih vrst.

Vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč ocenjuje, da ne gre za manjše posege v zakon, temveč za temeljit poseg v sodno vejo oblasti, s katerim nastaja vtis, da vlada zelo ogroža ideal ustavne ločenosti treh vej oblasti. Kresalova pa ugotavlja, da "očitno ministra Šturma ne zanimajo problemi državljanov ne sodni zaostanki, temveč predvsem to, kako bo izvajal svoj politični vpliv na delo sodnikov".

V liberalni demokraciji, katere poslanci so že predlagali splošno razpravo o omenjeni noveli, bodo tako predlagali, da bi predsednike sodišč imenoval sodni svet po predhodnem mnenju ministra za pravosodje. Menijo namreč, da minister za pravosodje ne sme presojati usposobljenosti kandidatov za opravljanje funkcije predsednika sodišč z vidikov, ki so v izključni pristojnosti sodnega sveta, še manj pa sme presojati njihovo "politično primernost". Ob tem opozarjajo, da sta takšno rešitev pred leti že predlagala sodni svet in vrhovno sodišče, zagovarjal pa jo je tudi Šturm, tedaj ustavni sodnik.

Kresalova meni, da predlagana sprememba glede postopka dodeljevanja zadev predstavlja nesprejemljivo visoko tveganje za neodvisnost sodnikov in za uresničevanje pravice vsakogar, da mu sodi zakoniti sodnik, izbran z vnaprej določenimi pravili. "S tem, ko se novo pripadle zadeve ne bi dodeljevale sodnikom tako kot doslej, po avtomatičnem vrstnem redu, minister želi vzpostaviti povsem nov sistem. Zadeve se bodo po novem dodeljevale na podlagi subjektivne ocene predsednika sodišča ali vodje oddelka," opozarja Kresalova.

Minister Šturm je očitke zavrnil in dejal, da pri dodeljevanju spisov ne gre za to, da bi predsednik sodišča konkretne spise dodeljeval posameznim sodnikom, ampak pri tem ostaja pravilo dodeljevanja spisov znotraj sodišč enako kot doslej. "Pri premeščanju spisov gre le za premeščanje med sodišči iz bolj obremenjenih v manj obremenjena. Dodeljevanja spisov znotraj sodišč pa se ne sme spreminjati, saj je to ustavna zaveza," je pojasnil minister.

Šturm želi vpoglede zase?

Naslednji pomislek LDS se nanaša na dostopanje do podatkov o sodnih spisih, kar naj bi bilo s spremembami zakona omogočeno ministrstvu za pravosodje. Tu gre po besedah Kresalove za "očitno prekoračitev pristojnosti, ki jo lahko ima politična oblast v razmerju do neodvisne sodne oblasti". Tak sistem je tudi nepotreben, ker ministrstvo teh podatkov za analitične in raziskovalne namene ne potrebuje. "Minister za pravosodje si očitno informatizacije sodstva ne predstavlja tako, da bi državljanom olajšal vpogled v lastni spis in olajšal vlaganje tožb, temveč le, da bi vpogled v njihove podatke olajšal sebi."

Poleg tega si minister Šturm v predlagani spremembi, pravi Kresalova, jemlje pooblastilo, da bo sam ustanavljal zunanje oddelke sodišč, s čimer krši 126. člen ustave, ki pravi, da lahko ureditev in pristojnosti sodišča ureja le zakon. ''Poleg tega pa bodo na novoustanovljene oddelke sodniki premeščeni brez njihovega soglasja, s čimer se krši 125. člen ustave, ki določa neodvisnost in s tem nepremakljivost sodnikov.''

Šturm glede premeščanja sodnikov pojasnjuje, da gre za idejo, ki jo je razvil vrhovni sodnik Mile Dolenc v svoji študiji. Gre za podobno institucijo, ki jo poznajo v tujini pod imenom leteči sodniki. Če je nek sodnik daljše obdobje odsoten, ga tako lahko nadomesti sodnik iz drugega sodišča, je pojasnil pravosodni minister Šturm.

Je projekt Lukenda učinkovit?

V LDS še opozarjajo, da se dinamika zmanjševanja sodnih zaostankov ni bistveno spremenila in da cilj projekta Lukenda do leta 2010 nikakor ne bo dosežen. "Vlada želi zato s friziranjem sodne statistike izkazati, da se sodni zaostanki zmanjšujejo. S predlaganimi spremembami se zadeva, ki pride na sodišče, ne dodeli več avtomatično sodniku in se več čas, ko ni dodeljena sodniku, ne vodi v statistiki kot zaostanek. Predlagatelj skratka želi odpraviti sodne zaostanke tako, da jih enostavno ne bo evidentiral," opozarja predsednica LDS.

Sodni zaostanki pa se po besedah ministra Šturma manjšajo. ''Projekt Lukenda, s katerim so začeli zmanjševati sodne zaostanke, je zelo uspešen na višjih sodiščih in na nekaterih okrajnih sodiščih. Višja sodišča so že dosegla 50-odstotno realizacijo Lukende, s čimer so uresničila hitrejšo obravnavo tekočih zadev, kar je poleg zmanjševanja sodnih zaostankov drugi cilj Lukende. Nekaj okrajnih in okrožnih sodišč pa je še daleč od zastavljenega cilja,'' je še opozoril minister.