Kot je pojasnil, so na sestanku z ministrom Križaničem zaznali, da na vladni strani obstaja namera, da se ohrani enotni plačni sistem. V primeru, da se to ne bi zgodilo, pa jim je Križanič zagotovil, "da bomo odprli zakon o sistemu plač v javnem sektorju in materialni položaj urejali v našem zakonu". V sindikatu pa bodo še naprej spremljali, kako se bodo zadeve razvijale.
Dodatkom za policiste ne nasprotujejo
Povod za razmišljanje o oblikovanju stavkovnega odbora je bil na vladi potrjeni zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki posega tudi na področje plačnih dodatkov za policiste.
V sindikatu carinikov sicer dodatkom za policiste ne nasprotujejo, menijo pa, da bi ta vprašanja morali urejati v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivni pogodbi za javni sektor. Če pa bo uveljavljena rešitev v zakonu o organiziranosti in delu v policiji, pričakujejo, da se bodo na enak način zadeve uredile tudi za ostale pooblaščene osebe.
Kot je pojasnil Miščević, je bilo danes enotno stališče, da je treba vsa odprta vprašanja urejati znotraj enotnega plačnega sistema, v pogajanju z ostalimi sindikati javnega sektorja in vlado. To ne velja le za vprašanja pooblaščenih uradnih oseb, ampak tudi ostalih poklicev v javnem sektorju, je dodal.
Carinikom je sicer poleg Križaniča pritrdila tudi dosedanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Opozorila je namreč, da način urejanja dodatkov k plačam policistov, kot ga predvideva predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji, pomeni nesistemski pristop, ki bi zrušil enotni plačni sistem.
Državni sekretar v premierjevem kabinetu Miloš Pavlica pa je po njenih besedah na sestanku s sindikati javnega sektorja minuli teden že dejal, da naj bi člene, kjer gre za rušenje enotnega plačnega sistema, z dopolnili vlade ali koalicije črtali.
Poklica ni mogoče enačiti
Policijski sindikat Slovenije poudarja, da ni njihov namen rušenje plačnega sistema javnega sektorja, da pa je zaradi posebnosti policijskega dela ter neprimerljivosti njihovega poklica z drugimi v javnem sektorju treba ta poklic na novo ovrednotiti.
Kot so zapisali, so zadnje dni v javnosti glavni krivci za razbijanje enotnega plačnega sistema. Po mnenju policijskega sindikata predstavlja izvorni greh predpostavka, da so si policisti in cariniki, kakor tudi drugi poklici s posebnimi pooblastili, enakovredni in morajo biti enako vrednoteni.
"Katere koli smiselne primerjalne parametre vzamemo, vedno pridemo do enakega zaključka: policist ima veliko bolj obširen nabor nalog in zadolžitev, veliko bolj nevarno službo, za opravljanje svojega dela pa potrebuje mnogo več posebnih veščin in znanj," so zapisali v policijskem sindikatu.
Da je temu res tako, po njihovem kaže dejstvo, da ima policist dolžnosti in pristojnosti ukrepanja po 338 zakonih in podzakonskih aktih, medtem ko ima carinik dolžnosti in pristojnosti le po približno desetih zakonih in podzakonskih aktih.
Sindikat prilaga tudi število in vrsto postopkov, ki sta jih v letu 2010 opravili policija in carina. Ta primerjava pa, dodajajo, ne kaže na to, da bi bilo realno mogoče enačiti delo in odgovornost policista in carinika. Zato finančnega ministra Franca Križaniča ter Sindikat carinikov Slovenije javno pozivajo, naj pojasnijo, zakaj in v kolikšni meri naj bi bila poklica carinika in policista primerljiva.
V policijskem sindikatu poudarjajo, da ni njihov namen rušenje plačnega sistema javnega sektorja, specifiko njihovega dela pa je treba urediti na način, ki ga javni sektor že pozna – s posebno, panožno kolektivno pogodbo. To ni nikakršna novost, opozarjajo v sindikatu in dodajajo, da se zavzemajo le za takšno ureditev, kot jo že imajo v nekaterih drugih panogah v javnem sektorju.
Pri tem Policijski sindikat Slovenije navaja, da je kljub "pompozni" objavi podatkov o višinah policijskih plač v juniju povprečna plača vseh zaposlenih v policiji nižja od povprečne plače v državi. Od vseh zaposlenih v javnem sektorju pa imajo tudi najbolj omejeno pravico do opravljanja kakršne koli dodatne pridobitne dejavnosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.