Subvencije za energetsko intenzivna podjetja? Upravičenih približno 40 podjetij

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo osnutek zakona za uvedbo sheme državne pomoči energetsko intenzivnim podjetjem s ciljem zagotoviti konkurenčne pogoje temu delu gospodarstva. Osnutek je v javni obravnavi do 22. novembra. Subvencioniranje cene elektrike je predvideno za porabo v obdobju od leta 2026 do leta 2028. 

Do pomoči bodo upravičena podjetja iz energetsko intenzivnih panog, kot so npr. kovinska industrija, papirništvo, steklarska industrija in kemijska industrija, z letno porabo elektrike nad 15 gigavatnih ur. Do pomoči bodo ob tem upravičene družbe z najmanj petimi odstotki stroška električne energije v dodani vrednosti družbe. Subvencionirano podjetje bo moralo imeti tudi vzpostavljen sistem upravljanja energije.

Spodbuda bi se upravičencu zagotovila za pokrivanje do največ 50 odstotkov stroškov napovedane porabe električne energije. Subvencioniranje pa ne sme povzročiti razmer, da bi stroški za električno energijo upravičenih podjetij znašali manj kot 50 odstotkov stroškov v primeru plačila referenčne tržne cene električne energije.

Povprečni strošek za električno energijo brez upoštevanja omrežnine ter drugih obveznih prispevkov in dajatev za podjetje, ki bo prejelo spodbudo, po osnutku ne bi smel biti nižji od 50 evrov za megavatno uro brez stroškov omrežnine, pribitkov nadomestil in davka. Pri tem se mora upoštevati tudi vse druge oblike pomoči, ki jih je podjetje za posamezno leto prejelo za blaženje posledic visokih stroškov električne energije.

Kot je v izjavi za medije opozoril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, višina pomoči lahko znaša do 50 evrov na megavatno uro. "Če imamo tržno ceno elektrike 100 evrov na megavatno uro, lahko pomoč znaša 50 evrov na megavatno uro, da ne presežemo te spodnje meje. Če je tržna cena nižja, je lahko torej ta pomoč manjša, višja pa v primeru višje tržne cene energije," je ponazoril.

Po ministrovih besedah so v skladu s predlogom zakona predvideli tudi varovalko, da bo vlada v luči vsakokratnih tržnih razmer na začetku leta določila obseg finančnih sredstev za državno pomoč energetsko intenzivnim podjetjem. Kot predvideva predlog zakona, bo vlada tako do vključno leta 2028 vsako leto najpozneje do 31. januarja s sklepom določila najvišjo spodbudo za električno energijo in razpoložljivi znesek, ki se bo v tekočem letu namenil za izvajanje ukrepa.

Prejemniki pomoči bodo morali ob tem najmanj 50 odstotkov neto koristi, dosežene z znižano cene električne energije zaradi državnega subvencioniranja, nameniti za projekte učinkovite uporabe energije, razogljičenje ter za naložbe v obnovljive vire energije ali hranilnike energije.

Subvencionirana podjetja ne bodo smela biti v insolvenčnem postopku ter ne bodo smela imeti neporavnanih obveznosti do države. Izplačila dividend ali nakupi lastnih deležev bodo v času prejemanja pomoči dovoljeni le v znesku, ki ne presega razlike med čistim dobičkom in zneskom spodbude iz sheme v istem letu. Podjetje v obdobju koriščenja subvencij ne bo smelo odobriti novih posojil neposrednim lastnikom ali povezanim osebam, razen kratkoročnih likvidnostnih aranžmajev po tržnih pogojih.

Javni poziv za sodelovanje v shemi bo Borzen kot operater trga z električno energijo glede na osnutek zakonskega predloga vsako leto objavil najpozneje do 31. januarja. Podjetja bodo morala v vlogo vključiti napovedi in dokazila o upravičenosti do prejemanja subvencij. Odločanje o upravičenosti do sodelovanja v shemi bo potekalo vsako leto posebej.

Kot je pojasnil Kumer, so se za vključitev Borzena odločili zato, da bi bi bilo prejemanje državne pomoči za podjetja z administrativnega vidika čim lažje izvedljivo, saj bo ves proces oddaje in odobritve vloge digitaliziran.

"Nato bomo šli v izplačilo pomoči, konec leta pa bo treba preveriti izpolnjevanje vseh pogojev, tudi glede porabe. Če pogoji ne bodo izpolnjeni, se predvideva, da bo treba pomoč vračati. Podjetja so pa seveda dolžna del prejetih sredstev vložiti v razvoj razogljičenja, učinkovito rabo energije ter v ukrepe elektrifikacije, za hranilnike in tako dalje," je pojasnil minister.

Shemo subvencioniranja cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja je vlada pripravila v sodelovanju z gospodarsko in energetsko zbornico. Da je rešitev pripravljena, je 20. oktobra na vrhu gospodarstva razkril finančni minister Klemen Boštjančič.

Shema državne pomoči je usklajena z evropskimi smernicami. Temelji na mehanizmu EU Cisaf, ki omogoča ciljno podporo energetsko intenzivnim podjetjem, da ohranijo konkurenčno ceno električne energije ob hkratni zavezi k prehodu v nizkoogljično proizvodnjo.

Po prepričanju ministra za okolje, podnebje in energijo predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti elektrointenzivnih podjetij predstavlja zakonsko podlago za izvedbo začasnega ukrepa državne pomoči.

Ta bo, kot je spomnil, energetsko intenzivnim podjetjem omogočil pomoč pri pokritju stroškov električne energije v letih od leta 2026 do 2028. "Vse pa s ciljem, da bi se ohranila konkurenčnost industrije z visoko porabo elektrike in hkrati, da se na drugi strani spodbudi njeno lažje razogljičenje," je izpostavil.

Shemo državne pomoči so, tako Kumer, zasnovali na podlagi smernic Evropske komisije iz okvira za državne pomoči v podporo dogovora o čisti industriji. "Začeli bomo tudi postopek prednotifikacije pri Evropski komisiji. Ta državna pomoč bo veljala po tistem, ko od komisije dobimo zeleno luč," je razložil.

Glede izplačil pomoči je dejal, da jih bodo podjetja prvič deležna za prihodnje leto. "Podjetja bodo prejela predplačila po četrtletjih, konec leta bomo pa preverili, ali so bili res vsi pogoji izpolnjeni. Če so bila predvsem v zadnjem četrtletju kakšna sredstva preveč ali pa premalo izplačana, se bo naredil poračun," je podrobneje pojasnil minister.

Po ministrovih navedbah pristojni računajo, da bo podjetij, ki bodo izpolnjevala pogoje za prejem pomoči, okoli 40. Na vprašanje, zakaj bo upravičencev pomoči več kot 15, kot se je sprva omenjalo, pa je pojasnil, da je razlog v spremembi pogoja letne porabe elektrike. Spodnja meja upravičenosti je v osnutku pri 15 gigavatnih urah.

Med oblikovanjem zakonskega predloga so namreč zasledovali slovensko specifiko energetsko intenzivnega sektorja na eni strani in pri tem želeli vključiti čim širši krog upravičencev.

"V skladu z dogovorom z Gospodarsko zbornico Slovenije in z Energetsko zbornico Slovenije smo našli najboljši možni uravnotežen kazalnik - to je, da ne gremo na spodnjo mejo 20 gigavatnih ur letno, kar je bilo na mizi pred nekaj tedni," je pojasnil Kumer.

Glede nadaljnjega procesa potrditve zakonskega predloga je Kumer dejal, da bodo prihodnji teden začeli njegovo medresorsko obravnavo in postopek preverbe pomoči pri Evropski komisiji. Minister računa, da bo vlada zakonski predlog potrdila do konca novembra. Cilj je, da bo zakon v uradnem listu objavljen do konca decembra.

"Tukaj seveda računam na podporo ključnih vladnih resorjev in pa tudi, da bo sodelovanje med vlado in vsemi deležniki še naprej takšno, kot je bilo do danes," je zatrdil minister.

Po Kumrovih pojasnilih glede na podatke iz prejšnjega tedna trenutno še nobena druga članica EU nima uzakonjene tovrstne oblike državne pomoči in potrebne zelene luči Evropske komisije. Po neuradnih poizvedbah naj bi bila zelo blizu prejema odobritve Bruslja Nemčija.

"Tudi če bosta Slovenija in Nemčija približno v enakem času dobili zeleno luč od komisije, je ključno za naša podjetja, da bo ta pomoč tako za naša podjetja kot tudi za nemška veljala od začetka prihodnjega leta. Ključno je, da smo pohiteli in da smo med prvimi v EU," je sklenil minister.