Sindikati zahtevajo dvig osnovnih plač za skupaj 6500 tolarjev bruto, delodajalci pa so pripravljeni plače povišati le za 3250 tolarjev bruto. S tako sunkovitim dvigom plač bi bilo namreč po ocenah delodajalcev ogroženih približno 20.000 zaposlenih v podjetjih dejavnosti, ki se že sedaj nahajajo na robu preživetja. Delodajalci so pripravljeni nadaljevati s pogajanji, prepričani pa so, da pritiski mimo možnih rešitev ne bodo dali rezultatov, zato sindikate pozivajo naj resno razmislijo o posledicah. Slednji naj bi sicer možnosti za nadaljna pogajanja proučili v četrtek, v petek pa se bodo dogovorili o skupni organizaciji stavke.
Delodajalci argumente kovinarjev, da so slabo plačani, zavračajo, celodnevno stavko pa dojemajo kot napad na slovensko konkurenčnost in tudi na obstoj delovnih mest. Podpredsednik GZS Samo Hribar Milič je zatrdil, da so navedbe sindikatov za razloge, ki so jih privedli do odločitve za stavko - da plače v Sloveniji upadajo, da je položaj slabši, kot je bil, da so plače v dejavnosti nižje kot plače v gospodarstvu oz. v predelovalnih dejavnostih nasploh, da se z izhodiščno plačo ne da živeti ter da se razlike med plačami povečujejo in bi zato morali spremeniti plačni model - neutemeljene. Poudaril je, da uradni statistični podatki, ki jih delodajalci uporabljajo za svoja stališča na pogajanjih, kažejo ravno nasprotno, saj so v obdobju od leta 1993 do leta 2001 plače realno rasle več kot 40 odstotkov. "Primerjavo izhodiščnih plač z letom 1991, ki jo uporablja Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), je treba vreči v koš, saj leta 1991 nismo imeli realnega tečaja tolarja, ker je bila nekaj časa kot denarna valuta v uporabi še jugoslovanski dinar, kasneje pa boni," je še dodal Hribar Milič.
Pogajanja med sindikati in delodajalci so zaenkrat prekinjena, nadaljevala pa se bodo potem, ko bodo sindikalisti premislili o novi ponudbi delodajalcev.
