Surroi je kot nujnost za tolerantno sožitje vseh narodov na Kosovu izpostavil vzpostavitev institucij, saj te ne delujejo že devet mesecev. Šele z vladavino prava bi bilo po njegovem mnenju mogoče vzpostaviti strpnost med kosovskimi Albanci, Srbi in Romi v pokrajini, ki je sedaj razbita zaradi nedavne vojne in neobstoja institucij. Na vprašanje o nameri več držav, tudi Slovenije, po vračanju albanskih beguncev na Kosovo do 30. junija, je Surroi poudaril, da je povsem jasno, da se begunci morajo vrniti, da pa se mu ne zdi nujno potrebno, da bi se to moralo zgoditi prav do tega datuma. O samem statusu Kosova je po mnenju Surroia še prezgodaj govoriti, z Gustinčičem pa sta se strinjala, da je prihodnost ZRJ v decentralizaciji oblasti, v federalizaciji. Ta razplet je po njunem pričakovati v letu ali dveh. Morebitna zmaga opozicije v Beogradu pa bi po mnenju Gustinčiča pomenila hkrati spremembo politike le v kolikor bi nova oblast radikalno pretrgala vezi s sedanjim režimom in izročila predsednika ZRJ Slobodana Miloševića haaškemu sodišču.
Gustinčič je ob tem spomnil, da je srbska opozicija, tako kot tudi cerkev, podpirala idejo Velike Srbije. Menil je še, da je vprašanje Kosova v Srbiji del salonskega patriotizma, saj se Srbi iz pokrajine izseljujejo že 300 let. Surroia bo po njegovih besedah danes sprejel tudi predsednik Milan Kučan, sicer pa bo v organizaciji Slovenskega društva za mednarodne odnose pripravil predavanje s temo Kosovo, tranzicija v neznano?.
