SURS: Plače v državnem sektorju 20 odstotkov višje od povprečja

Statistični urad RS je danes javnosti predstavil analizo podatkov o javnem sektorju. Kot so sprva dejali, je bilo v letu 2011 v javnem sektorju zaposlenih več kot 237.000 oseb oziroma četrtino vseh zaposlenih in samozaposlenih v Sloveniji, od tega nekaj manj kot 160.000 oseb v sektorju država.

Kot sta pojasnili Irena Križman, generalna direktorica urada, ter Marjana Klinar iz Sektorja za nacionalne račune, se je zaposlenost v sektorju država v preteklih letih ves čas povečevala. Od leta 2000 do 2011 se je namreč povečala za 20 odstotkov, pri čemer se je z leta 2010 na 2011 število zaposlenih povečalo za 679. V omenjenem letu se je število zaposlenih v izobraževanju povečalo za 1,4 , število zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu za 1,3 , število zaposlenih v dejavnosti uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti pa se je zmanjšalo za 1,3 odstotka.

Povprečne plače v javnem sektorju so višje kot v zasebnem sektorju

Kot so ugotovili strokovnjaki na Sursu, so plače v sektorju država za več kot 20 odstotkov višje od povprečja. Hkrati je znano, da je izobrazbena struktura zaposlenih v sektorju država višja. V letih 2009 in 2010 so bile povprečne plače zaposlenih v sektorju država od povprečne plače višje za 27 odstotkov, gledano po stopnji izobrazbe pa so bile višje le za zaposlene s srednjo izobrazbo, in sicer za 13,4 odstotka. Medtem ko je v Sloveniji zaposlenih 29 odstotkov tistih z najmanj višjo izobrazbo, je bilo v sektorju država v letu 2010 z vsaj višjo izobrazbo zaposlenih 56 odstotkov zaposlenih, z osnovno šolo pa 5 odstotkov zaposlenih. Povprečne plače po stopnjah izobrazbe so v družbah pod javnim nadzorom višje od plač v sektorju država, so še ugotovili.

Lani znižanje sredstev za zaposlene v deležu BDP v vseh državah EU razen v Belgiji in Sloveniji

Glede sredstev za zaposlene, ki vsebujejo bruto plače in nadomestila za hrano, prevoz, regres ter prispevke delodajalcev za socialno varnost zaposlenih, urad ugotavlja, da se je delež izdatkov za sredstva za zaposlene v letu dni najbolj znižal v Romuniji, in sicer za 2,2 odstotne točke BDP, sledijo pa Litva, Portugalska, Madžarska in v Estonija za 0,8 odstotne točke BDP. Nominalno so se izdatki za sredstva za zaposlene glede na leto 2010 najbolj znižali v Romuniji, in sicer za 17 odstotkov, na Portugalskem za 9 in v Grčiji za 7 odstotkov. V Belgiji in Sloveniji znižanja sredstev za zaposlene ter prispevke delodajalcev za socialno varnost zaposlenih v danem obdobju niso beležili.

V primerjavi z državami članicami EU smo v letu 2010 več izdatkov namenili za izobraževanje in rekreacijo, kulturo in religijo ter ekonomske dejavnosti, manj pa za socialno zaščito, javno upravo (predvsem zaradi nižjega deleža obresti) in zdravstvo.

V Sloveniji bo v prihodnje največji problem staranje prebivalstva

Kot so še ugotovili na uradu, so se izdatki za starost z 8,5 odstotka BDP v letu 2008 povzpeli na 10,3 odstotka BDP v letu 2011. Iz tega je po njihovih besedah razvidno, da bo v prihodnje največji problem Slovenije prav staranje prebivalstva. Projekcije namreč kažejo, da se bodo izdatki za pokojnine brez sprememb pokojninskega sistema do leta 2060 zvišali na 18,6 odstotka BDP.

V letu 2010 so sicer za starost največ izdatkov namenile Italija (13,7 odstotka BDP), Grčija (13,2 odstotka BDP) in Francija (13 odstotkov BDP), najmanj pa Irska (4,5 odstotka BDP) in Ciper (5 odstotkov BDP).

Zvišali so se izdatki za brezposelnost ter za družine in otroke

Od leta 2008 do 2010 so se izdatki za brezposelnost v Sloveniji zvišali z 0,4 odstotka BDP na 1,1 odstotka BDP v letu 2011, na račun izplačil nadomestil za brezposelnost. Med državami članicami EU so v letu 2010 za brezposelnost največ namenile Irska (3,7 odstotka BDP), Danska in Španija, najmanj pa Bolgarija (0,1 odstotka BDP), Češka in Malta.

Od leta 2008 do 2010 so se v Sloveniji opazno povečali tudi izdatki za družine in otroke z 2 odstotkov na 2,5 odstotka BDP . Med evropskimi državami so v letu 2010 največ izdatkov za družine in otroke namenili na Danskem, in sicer 5,5 odstotka BDP, najmanj pa v Grčiji, kjer so temu namenili 0,5 odstotka BDP.