Suša na zahodu države bi lahko ob ekstremni vročini prešla v izredne razmere

V zadnjem mesecu beležimo večinoma toplo do zelo toplo obdobje, na jugozahodu države pa kar izjemno toplo obdobje, potrjujejo podatki Agencije RS za okolje (Arso). V primerjavi z dolgoletnim povprečjem imamo v zadnjem 30-dnevnem obdobju v večjem delu vzhodne Slovenije normalne do deževne, na zahodu pa suhe do zelo suhe padavinske razmere. 

Arso na svoji podstrani, namenjeni spremljanju suš, stanje po državi objavi vsak četrtek. Podatki preteklega tedna kažejo, da predvsem po zahodnem delu države beležimo izrazito sušo. Zelo sušne razmere površinskega sloja tal vztrajajo na Zgornjesavskem, Bovškem, Goriškem, Notranjskem, v Ljubljani z okolico in v Spodnjem Posavju, zmerno sušne razmere pa medtem beležimo na Gorenjskem, Kočevskem in Savinjskem.

Kot je pojasnil meteorolog Arsa Brane Gregorčič, se stanje v tem tednu ne bo izboljšalo, zaradi napovedanega vročinskega vala bi se kvečjemu lahko poslabšalo. Do konca tedna bo namreč sončno in vroče s temperaturami od 30 do 35 stopinj Celzija, verjetnost za padavine pa bo majhna. "Vročinski val prinaša cel kup težav, v primeru suše je največja težava to, da ne bo padavin. Če bodo, bodo to predvsem lokalne nevihte, ki ne bodo dosti pripomogle k odpravi sušnega stanja," je pojasnil Gregorčič.

Čeprav smo se ob začetku leta lahko razveselili, da ni bilo takšne pozebe kot v preteklih letih, pa je letošnje leto presenetila zgodnjepomladanska suša, pravi Andreja Sušnik, agrometeorologinja iz Arsa. S krajšimi obdobji suše se sicer srečujemo skoraj vsako leto. Posebnost letošnjega leta je, da smo imeli že suho zimo in pomlad, ki se je v juniju hitro prevesila v obdobja z zelo visokimi temperaturami in lokalnimi neurji s točo, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

V letu 2022 so se posledice nadpovprečno suhe zime, ko smo imeli v Sloveniji le tretjino padavin dolgoletnega povprečja, na kulturnih rastlinah pričele kazati že v zadnji dekadi februarja. Dodatno so stanje v februarju in marcu poslabševali še pogosti in močni vetrovi različnih smeri, nadpovprečno sončno sevanje in nizke nočne temperature. "Suša se je v določenih predelih Slovenije nadaljevala tudi v aprilu in maju, zato smo na škodo zaradi suše pričeli opozarjati že takrat," sporočajo s KGZS.

Trenutno so najhujše razmere v Primorju in na Vipavskem. Tu je v mesecih od 1. januarja do 20. junija padlo manj kot 300 l/m2, dolgoletno povprečje padavin v tem obdobju je 900 l/m2. Letošnje sušne razmere na Vipavskem so primerljive z največjo sušo zadnjih desetletij v letu 2003 z več kot 70 odstotno izgubo pridelkov pri vseh kulturah.

Kot je povedala Sušnikova, izredne sušne razmere na nekaterih koncih države trajajo že vse od konca lanske spomladi. "To se odraža tako na površinskem sloju tal, torej zametki kmetijske suše na zahodnem delu države, kot tudi na drugih delih vodnega kroga," je dejala in naštela površinske vode, kar se vidi kot prazne struge. 

Težava nastane predvsem, kadar kmetijska in hidrološka suša nastopita hkrati, je poudaril Gregorčič. "Takrat tudi tisti kmetje, ki imajo sicer možnost namakanja, te možnosti več nimajo," pravi in dodaja, da tako lahko pride do velikih izgub pridelkov. 

Reke z izrazito malo vodnatostjo za ta letni čas, izrazitejša bo tudi suša podzemne vode

Kot je še povedal Gregoričič, je trenutno sicer hidrološka suša hujša kot kmetijska. Nanjo vplivajo tudi suhe zime, kakršno smo zabeležili tudi letos. Vodnatost rek v večjem delu Slovenije je mala in se počasi zmanjšuje. Pri tem imajo reke v Posočju, na Vipavskem in Notranjskem izrazito majhno vodnatost za ta letni čas. Srednjo vodnatost ohranjata Mura in Drava, po nočnih nevihtah pa so srednjo in ponekod celo veliko vodnatost prehodno dosegli tudi manjši vodotoki v Pomurju in Podravju. Trenutno beležimo nizkovodne razmere na skoraj 60 odstotkih vodomernih postaj.

Med 16. in 22. junijem so zmerno sušo podzemne vode beležili v vodonosnikih Obalne, Notranjske, Dolenjske, Savinjske, Spodnjeposavske, Zgornjesavske in Podravske regije. Izrazita suša je prisotna v Gorenjski, Ljubljanski, Goriški in Bovški regiji. Padavine, ki so bile ponekod v preteklem tednu, niso vplivale na splošno izboljšanje količinskega stanja podzemnih voda, gladine podzemnih voda so se na večini merilnih mest postopoma zniževale.

Ker v tem tednu padavin ne bo, bo suša podzemnih voda predvidoma še nekoliko izrazitejša.

Ob ekstremi vročini lahko oranžne cone preidejo tudi v izredne razmere

V Sloveniji je upravljanje z vodami zelo regijsko oziroma lokalno urejeno. "Kolikor je meni znano, so predvsem na območju Rižanskega vodovoda na prebivalce že apelirali, naj vodo porabljajo varčno," je povedala Sušnikova in dodala, da je to prvi korak, ko se začnejo na Arsovem semaforju suše pojavljati t. i. oranžne cone, ki lahko v nekaj dneh ob tako ekstremi vročini, kot je napovedana za ta teden, preidejo tudi v izredne razmere.

Suša prinaša velike težave za kmete

Suša za kmete vedno pomeni velike težave v pridelavi, prinaša količinsko in kakovostno slabše pridelke in manj krme za živali, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici. Kot pojasnjujejo, se težave pojavljajo predvsem na lahkih in plitvih tleh ter na kmetijskih površinah, kjer namakanje ni mogoče. Pri rastlinski pridelavi so možne nekatere prilagoditve, ki deloma blažijo posledice suše. Prilagoditve so usmerjene predvsem v izbiro na sušne razmere odpornejših kultur in sort ter v ukrepe, s katerimi izboljšamo strukturo tal in povečamo vsebnost organske snovi v tleh. 

Pomembni ukrepi so tudi stalna ozelenitev kmetijskih površin čez celo leto, skrb za optimalno prehrano rastlin na osnovi analiz tal oziroma rastlin, prilagajanje setvenih rokov, dosledno zatiranje plevelov, v sušnem obdobju plitva obdelava tal, senčenje, uporaba zastirk in namakanje, so našteli. 

O škodi na kmetijskih pridelkih zaradi suše v letu 2022 podatkov še ni. Končna ocena zaradi naravne nesreče v kmetijski proizvodnji zaradi suše se v skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode začne ocenjevati praviloma 14 dni pred začetkom spravila pridelka in zaključi praviloma v enem mesecu po spravilu in kolikor je uničene 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu, pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V letu 2017 zaradi suše nastala škoda v višini 65 milijonov evrov

Država lahko pomaga z različnimi ukrepi npr. tako, da prednostno izplača subvencije za kmetijsko pridelavo, zmanjša ali odpiše najemnine za kmetijska zemljišča, ki so v lasti države, zmanjša ali odpiše prispevke kmetov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ali pa škodo oceni in izplača odškodnine. 

Država je nazadnje izplačala škodo po suši za leto 2017. Suša je v letu 2017 prizadela 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov. Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše, je znašala 65.287.242,85 evra v letu 2017, so še sporočili s kmetijskega ministrstva. 

Kako lahko v primerih suše pripomoremo državljani? 

"Vsi lahko prispevamo k manjši porabi vode v sušnih razmerah," pravijo na KGZS. Za zalivanje vrtov uporabimo zbrano deževnico, zalivamo, ko je to res nujno potrebno, zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da ni nepotrebnih izgub zaradi izhlapevanja in da ne povzročamo poškodb na rastlinah. Na vrtovih ne puščamo golih tal, skrbimo za stalno zastirko na površini, tla ob suši redno plitvo prekopavamo. Skrbeti moramo tudi za odstranjevanje plevela. Zelenic in trat pred hišami ne zalivamo, ne polivamo asfaltnih površin okrog hiš, prav tako ne peremo avtomobilov, ne polnimo bazenov, ne puščamo odprtih pip z vodo... "Odgovorno in racionalno ravnanje z vodo je naloga vseh državljanov, čeprav se tega dostikrat premalo zavedamo," so še zapisali.