Suša ne popušča: pridelek ponekod manjši tudi za 90 odstotkov

Agrometeorologinja Andreja Sušnik iz Arsa je predstavila razvoj suše v površinskem sloju tal. S prvim valom suše smo bili po njenih besedah soočeni že spomladi – od konca marca do sredine maja. Sušomer se je sicer v aprilu in maju malo izboljšal. V začetku junija pa smo bili ponovno v primežu sušnih razmer v površinskem sloju tal.

Prejšnji četrtek se je sušomer obarval rdeče in oranžno, je še dejala Sušnikova, kar pomeni, da v večini regij vladajo izjemne sušne razmere. Pretekli konec tedna je res padla manjša količina dežja v nekaterih regijah, 20 do 30 mm lokalno, ponekod tudi 50, ampak zaradi tega se sušne razmere v površinskem sloju tal ne bodo spremenile, je še poudarila.

Poudarila je tudi močno izhlapevanje iz tal in rastlin, v posameznih dneh tudi med pet in šest litrov vode na kvadratni meter površine tal. "Suša se v površinskem sloju tal nadaljuje tudi ta teden," je dejala. Da bi stanje vsaj nekoliko omilili, tudi gozdovi in drugi ekosistemi bi potrebovali več kot 100 mm padavin v večjih intervalih, je še opozorila agrometeorologinja.

Namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Iztok Rozman je opisal, kako lahko odgovorno uporabljamo pitno vodo v času suše. "Oskrba s pitno vodo v Sloveniji ima precej lokalno naravo. Ponekod prihaja do zmanjšanja izdatnosti nekaterih vodnih virov in lokalno do povečanja rabe pitne vode v nekaterih vodovodih," je izpostavil. Uporabnikom zato svetuje, naj spremljajo obvestila izvajalca oskrbe s pitno vodo in tudi morebitno izboljšanje razmer.

Ponovno je opozoril, naj poskušajo uporabniki čim bolj odgovorno ravnati. Izvajalci namreč lahko omejijo nekatero rabo vode, predvsem nenujno rabo, kot je zalivanje površin, pranje avtomobilov ipd.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek je opozoril na učinek dolgotrajne suše na slovensko kmetijstvo. "Situacija za slovensko kmetijstvo ni rožnata, je izjemno zaostrena," je poudaril. "Podajamo si vremenske ujme, od toče, viharjev, suše ..." je dejal in poudaril, da so pridelki izjemno zmanjšani, tako na travnikih kot poljščine: "Nenazadnje smo tudi že videli, da je prvi sušni val zmanjšal zaloge krme, pridelke žit ponekod v Sloveniji." 

Kot pravi, smo vsi pričakovali boljše poletje, a je prišel nov vročinski val, vročina pa je lahko za pridelke pogubna. Izpad pridelkov je po njegovih besedah izjemen, med 30 in 50 odstotkov pri žitih, pri travnikih nekaterih odkosov sploh ni, ponekod po Sloveniji so površine povsem suhe.

Nekateri pridelovalci koruze so že začeli spravilo, da bi rešili, kar se rešiti da, je pojasnil. Količina pridelka bo ponekod manjša tudi za 80 do 90 odstotkov, zlasti na prodnatih tleh, na Krškem in Mengeškem polju pridelka praktično ni, je povedal. Drugod bo padec glede na običajno pridelavo verjetno blizu 50-odstoten, je dodal.

Prisilno dozorevanje pri trajnih nasadih (kot so vinske trte, jagode) pa bo po njegovih besedah zagotovo vplivalo tudi na samo kakovost produktov. Pri nekaterih sadnih vrstah so opazili tudi že odpadanje listja – omenil je hruško. Težava pa so tudi ribogojnice, kjer ne gre le za pomanjkanje vode, temveč tudi za nevarno visoko temperaturo vode, zaradi česar so nekatere ribe v fazi preživetja. "Nekateri so enostavno prekinili krmljenje, izpadi bodo, prirastov ni, ker gre zgolj za fazo preživetja," je povzel.

V gozdovih hrasti rumenijo, kot bi bila jesen, je opozoril Podgoršek, najhuje pa lahko pričakujemo zaradi napada podlubnikov. "Čarobne palčke ni. Če bi jo imeli, ne bi stali tukaj, ker bi rešili problem," je dejal Podgoršek in kmetovalce pozval, naj upoštevajo navodila javne službe.

"Dajmo priložnost slovenskemu kmetijstvu, slovenskemu kmetu, da bomo lahko nadaljevali s kmetovanjem. Bodimo občutljivi na poreklo," je še pozval predsednik zbornice.