Suša neusmiljeno prazni slovenske reke, večina močno presušenih

Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je vodnatost rek po Sloveniji trenutno majhna in se zelo počasi zmanjšuje. Večina rek ima pretoke, nižje od običajnih malih pretokov za začetek avgusta. Običajno malo vodnatost za zdaj ohranjata le spodnji tok Kolpe ter nekatere manjše reke, predvsem na severu in jugozahodu države.

Posebej zaskrbljujoče je stanje na več kot 60 odstotkih merilnih postaj, kjer beležijo nizkovodne ali celo izredno nizkovodne razmere. Med najbolj prizadetimi rekami so Mura, Drava, Sava in Ljubljanica, ki imajo za ta letni čas izjemno malo vode.

Arso napoveduje, da bodo danes in v prihodnjih dneh reke še naprej počasi upadale. V petek zvečer in v noči na soboto lahko manjše reke na severu države zaradi krajevnih neviht začasno narastejo, posamezne pa lahko dosežejo srednje pretoke. Ob lokalno močnejših nalivih so možni tudi hitri porasti hudourniških vodotokov, medtem ko drugod bistvenih sprememb ne pričakujejo.

K sušnim razmeram prispevajo tudi vremenske razmere v zadnjem mesecu. V večjem delu Slovenije je bilo zadnjih 30 dni suho do zelo suho, padavin pa je padlo le od 20 do 80 odstotkov dolgoletnega povprečja. Hkrati je bilo obdobje tudi občutno toplejše od običajnega, saj so bile temperature za od 0,8 do 2,3 stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Zaradi visokih temperatur je bilo izhlapevanje izrazito povečano, zlasti v severni in južni polovici države ter na delih Štajerske.

Izjemno sušne razmere kaže tudi stanje površinskega sloja tal. Največji vodnobilančni primanjkljaj, med 70 in 90 milimetri, beležijo v širšem osrednjem delu Slovenije, Spodnjem Posavju in Podravju. Zelo sušno je tudi na Goriškem, v Zgornjesavski dolini ter na jugovzhodu države, kjer bi za normalizacijo za ta letni čas potrebovali še od 40 do 60 milimetrov padavin.

Tudi stanje podzemnih voda se slabša. V večjem delu države vztraja zmerna suša, v Savinjski regiji pa zelo sušne razmere. V zadnjem tednu so se razmere dodatno poslabšale tudi v vodonosnikih Bovške, Dolenjske, Kočevske in Koroške. Ker v prihodnjih dneh ni pričakovati pomembnejših padavin, Arso ne pričakuje bistvenega obnavljanja podzemne vode, gladine podzemnih voda pa se bodo še naprej postopoma zniževale.

Tudi na Hrvaškem so razmere zelo resne, reki Drava in Donava sta dosegli najnižje vodostaje v zadnjih 200 letih meritev, oblasti pa opozarjajo, da bi lahko zaradi dolgotrajne suše in pomanjkanja padavin v prihodnjih dneh povsem presahnile nekatere manjše reke.