Suša udarja po slovenskih kmetijah, jeseni bi lahko udarila še po denarnicah

Dolgotrajna suša, vročinski valovi in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi ne ogrožajo več zgolj posameznih kmetijskih gospodarstev, temveč celotno prehransko verigo, opozarja Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Zaradi manjšega domačega pridelka bo po njihovih navedbah treba del surovin nadomestiti z uvozom, kar lahko poveča stroške in izpostavljenost slovenskega trga nihanjem cen.

"Ekstremni vremenski pojavi postajajo naša stalnica, zato se bomo nanje morali prilagoditi," poudarja predsednik zbornice Janez Rebec. Po njegovih besedah bodo potrebna vlaganja v znanje, raziskave in razvoj, hitrejša gradnja namakalnih sistemov, prilagojena obdelava tal ter izbor odpornejših sort.

Končne posledice letošnje suše bodo sicer jasnejše šele jeseni, ko bodo znani dejanski pridelki. Takrat je mogoče pričakovati tudi cenovne odklone pri posameznih kmetijskih surovinah. Na končne razmere bodo vplivale tudi svetovna pridelava, razmere na mednarodnih trgih in geopolitične razmere.

Zmanjšana domača pridelava predstavlja težavo tudi za živilsko industrijo, ki potrebuje stabilno, kakovostno in cenovno konkurenčno oskrbo s surovinami. Če teh doma ni dovolj, jih morajo podjetja iskati na tujih trgih.

To pomeni večjo izpostavljenost nihanjem svetovnih cen, logističnim motnjam in geopolitičnim razmeram. Ob že visokih stroških energije, dela in repromateriala bi lahko dodatne podražitve surovin še zmanjšale konkurenčnost slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij.

Zbornica zato poziva k čimprejšnji uradni oceni škode zaradi suše in, če bodo izpolnjeni zakonski pogoji, aktivaciji mehanizmov za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijski pridelavi.

Ob tem poudarjajo, da pomoč po nastanku škode sama po sebi ni dovolj. Slovenija bi morala vzpostaviti dolgoročen sistem prilagajanja podnebnim tveganjem, ki bi vključeval namakalne sisteme, vodne zadrževalnike, učinkovitejše upravljanje vode, prilagojene tehnologije, raziskave in razvoj ter odpornejše sorte.

Posebej zaskrbljujoče so razmere v sadjarstvu. Sušni stres in visoke temperature namreč ne vplivajo zgolj na letošnji pridelek, ampak lahko poškodujejo tudi sadna drevesa in s tem vplivajo na njihovo rodnost v prihodnjih letih.

Predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS Mohor Holešek opozarja, da bodo posledice vidne v manjših količinah in slabši kakovosti letošnjega sadja, pa tudi v slabši skladiščni sposobnosti pridelka.

"Če želimo ohraniti slovensko sadjarstvo, stabilno samooskrbo in preprečiti krčenje površin sadnih nasadov, potrebujemo pospešeno izgradnjo namakalnih sistemov ter zadrževalnikov vode," je poudaril.

Med potrebnimi ukrepi izpostavlja tudi sofinanciranje zavarovanj za tveganje suše, naložbe v zaščitno opremo in prilagajanje tehnologij ter interventno pomoč najbolj prizadetim pridelovalcem. Brez sistemskih ukrepov bi lahko slovensko sadjarstvo še naprej nazadovalo, prehranska veriga pa bi postala bolj odvisna od uvoza.

Suša močno vpliva tudi na poljedelstvo. Po besedah predsednika Združenja kmetijskih podjetij pri GZS Dejana Pernata so najbolj prizadete poljščine, predvsem koruza, ter travinje, namenjeno pridelavi krme.

"Končna škoda bo znana po žetvi, vendar je že zdaj jasno, da bodo pridelki na številnih območjih nižji od pričakovanj," pravi Pernat.

Dodatno skrb povzroča dejstvo, da suša ni prizadela le Slovenije, temveč tudi druge pomembne pridelovalke koruze in krme v regiji, med njimi Madžarsko in Srbijo. To bi lahko v prihodnjih mesecih vplivalo na višje stroške krme in posledično na stroške živinoreje.

Težave se kopičijo tudi v vinogradništvu. Poleg suše in visokih temperatur vinogradnike letos prizadevata toča in širjenje zlate trsne rumenice.

Predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri GZS Gorazd Bedenčič opozarja, da bi lahko brez odločnejših ukrepov v prihodnjih letih prišlo do skokovitega povečanja okužb in izgube več sto hektarjev vinogradov.

"Suša pomeni manjši pridelek ob enakih stroških pridelave, zato lahko pričakujemo tudi višje cene vina," je povedal. Bedenčič opozarja še na vse večjo škodo zaradi toče in poziva k vzpostavitvi celovite zaščite po vzoru Avstrije.

Zbornica kot enega od ukrepov predlaga tudi razširitev kmetijskih zavarovanj in subvencioniranje zavarovalnih premij za tveganje suše. Trenutno premija za to tveganje ni subvencionirana pri trajnih nasadih, kot so sadovnjaki in vinogradi, ter pri travinju.

Ker je škod zaradi suše vse več, bi lahko višje premije pridelovalce še dodatno odvrnile od zavarovanja. Subvencioniranje bi po oceni zbornice zmanjšalo strošek za kmete in hkrati omogočilo širitev zavarovanj tudi na področja, ki trenutno niso vključena.