PRENOS V ŽIVO: Suša pustoši po državi, državna sekretarka in Podgoršek na ogledu

Letošnje sušne in vročinske razmere povzročajo obsežno zmanjšanje količin in kakovosti pridelkov ter resno ogrožajo ekonomsko stabilnost kmetijskih gospodarstev, opozarjajo na KGZS. Škoda se še povečuje. Zaskrbljujoče so razmere v živinoreji, ponekod ni bilo drugega odkosa in ne bo koruze. Nekateri štajerski vinogradniki takšne suše ne pomnijo.

Suša je močno prizadela trajno travinje, posevke deteljno-travnih mešanic in druge posevke za pridelavo voluminozne krme. Rast travne ruše je močno omejena, ruša je redka, nizka in na najbolj izpostavljenih površinah že povsem izsušena oziroma poškodovana. Posledice so vidne tako na sončnih kot na senčnih legah, izrazite pa so zlasti na plitvih tleh, nagnjenih terenih in v višje ležečih območjih, so iz zbranih podatkih zavodov po Sloveniji za STA pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Prvi letošnji odkos travinja je bil na številnih območjih manjši za približno 30 do 50 odstotkov, drugi odkos je bil ponekod zmanjšan za 60 do 80 odstotkov oz. ga na najbolj prizadetih površinah sploh ni bilo, so opozorili. Skupni izpad pridelka na travinju v nižinskih območjih trenutno ocenjujejo na približno 40 do 50 odstotkov, v hribovitem svetu pa na od 50 do 100 odstotkov.

Zaradi pomanjkanja paše so živinorejske kmetije že začele dodajati krmo živalim in porabljati zaloge sena in silaže. Ponekod kmetje tudi že kupujejo krmo oz. zmanjšujejo stalež živali, kar posledično vpliva tudi na razmere na trgu mesa. "Pomanjkanje voluminozne krme lahko vpliva na povečano ponudbo klavnih živali in posledično tudi na cene mesa," so izpostavili na KGZS.

Enako je opozoril podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije (SKS) in državni svetnik Anton Medved. "V Avstriji se že dogaja, da so klavnice polne, enako bo slej kot prej tudi pri nas, če država ne bo pomagala," je dejal za STA. V takšni situaciji cena mesa pada, ko ga bo pa zmanjkalo, bo pa cena porasla, a kmet takrat ne bo imel kaj dosti za prodati, ker ne bo imel krme, je dejal.

Sušne razmere že v aprilu so vplivale tudi na ozimna in jara žita, žetev je večinoma zaključena. "Trenutne ocene kažejo na približno 30- do 50-odstotni izpad pridelka, pri čemer so bile izgube večje na območjih, kjer so posevke poleg suše prizadela še neurja s točo," so navedli na KGZS. Dodali so, da suša vpliva tudi na obdobje po žetvi. Zaradi močno izsušenih in zbitih tal so namreč številna strnišča, kjer bi sicer nadalje pridelali krmo, ostala neobdelana in nezasejana, saj obdelava tal ni mogoča oz. ni smiselna.

Pri večini posevkov koruze so rastline nižje, listi se zvijajo in sušijo, storži so majhni in slabo razviti ali pa jih sploh ni. "Največja škoda je na lahkih, plitvih, peščenih in prodnatih tleh, kjer je koruza marsikje že povsem izsušena. Povprečno zmanjšanje pridelka se trenutno ocenjuje na približno 50 do 70 odstotkov, na najbolj prizadetih površinah pa od 70 do 100 odstotkov," navaja KGZS. Posebej prizadeti so posevki, ki jih je pred sušo poškodovala toča, po Medvedovih besedah pa nekateri kmetje koruzo že silirajo.

Pri zgodnjih sortah krompirja je pridelek po ocenah manjši za od 30 do 50 odstotkov, pri srednje poznih in poznih sortah krompirja pa od 35 do 90 odstotkov. Oljne buče so v popolnem zastoju rasti, škoda presega 50 odstotkov, pri bučah, soji in sončnicah pa se pričakuje do 40 odstotkov manjši pridelek, ocenjujejo v zbornici.

Štajerski vinogradniki tako sušnih razmer ne pomnijo, kritične tudi visoke temperature

Prizadeti so tudi pridelovalci sadja in zelenjave, predvsem tam, kjer nimajo urejenega namakanja. V vinogradništvu zaradi suše in vročine prihaja do sušenja in odpadanja listov, zastoja v rasti, grozdi venijo in pospešeno dozorevajo. "Jagode se slabše polnijo, zato bosta manjša masa grozdja in izplen mošta. Najbolj prizadeti so vinogradi na lahkih, peščenih in plitvih tleh, posebej občutljive pa so tudi mlade trte," na terenu ugotavljajo kmetijski svetovalci KGZS.

Na domačiji Vino Gaube iz Zgornje Kungote se Alojzij Gaube z vinogradništvom ukvarja 35 let in tako sušnih razmer ne pomni. Kot je povedal, je grozdje oparjeno in ovenelo predvsem na tistih vinogradniških legah, ki so sicer veljale za najboljše in kjer je zemlja nekoliko lapornata. "Najbolj kritično stanje je bilo pred petkovim dežjem, ki je nato sicer kar dosti pomagal," je dejal.

S trgatvijo zadnja leta začenjajo sorazmerno hitro, tudi letos bo tako, predvidoma po 25. avgustu. Bosta pa verjetno potrebni dve trgatvi, saj je pridelek glede na rastišča različen. Izplen trgatve bo zagotovo manjši, ocen pa za zdaj še nima. Slabših letin je sicer v zadnjih 20 letih bilo več, a predvsem zaradi pozebe ali toče, ne pa zaradi suše, je še dejal Gaube.

Tudi pri drugih sadnih vrstah se pojavljajo odpadanje plodov, ožigi listov in plodov ter manjši plodovi. "Trenutne ocene kažejo na približno od 30- do 40-odstotno zmanjšanje pridelka, lokalno tudi do 50 odstotkov. Poleg količine je slabša tudi kakovost pridelka, najbolj prizadeti pa so nenamakani sadovnjaki, težave pa se pojavljajo tudi v namakanih nasadih," pravijo na KGZS.

Rekordno visoke temperature so 4. in 5. avgusta izmerili v nasadih jabolk in hrušk v Bistrici ob Sotli, domačih sadovnjakih profesorice za sadjarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti Metke Hudina. "Dvignile so se nad 40 stopinj Celzija, kar seveda zelo negativno vpliva na plodove, prišlo je do ožigov, ker je temperatura ploda na sončni strani zaradi sončnega sevanje okoli 13 stopinj višja od temperature zraka, skupno torej okoli 53 stopinj," je ponazorila poznavalka pridelave sadja.

Zaradi visokih temperatur se, kot je še pojasnila, zaprejo tudi listne reže in ni več transpiracijskega toka iz korenin čez liste, kar pomeni, da v tem primeru tudi namakanje ne pomaga. Ob tem je opozorila še, da že dva meseca niso imeli omembe vrednih padavin. Za oceno škode je po njenih besedah prezgodaj, predvidoma bo ta večja pri zgodnjih sortah sadja.

Večina zelenjadnic na nenamakanih površinah je močno prizadeta, ponekod ne bo pridelka. Pri česnu se po navedbah KGZS zaradi manjših glavic ocenjuje 30- do 50-odstotno zmanjšanje pridelka, pri čebuli je pridelek na nenamakanih površinah manjši za približno 50 do 60 odstotkov. Pri spomladanskih solatah je škoda do 80-odstotna. V oljkarstvu trenutne ocene kažejo na približno 30- do 40-odstotno zmanjšanje pridelka, lokalno tudi do 50 odstotkov, kažejo ocene KGZS.

Letošnje razmere potrjujejo potrebo po hitrejšem prilagajanju kmetijstva na pogostejše in intenzivnejše sušne ter vročinske dogodke, zlasti z razvojem namakalnih sistemov, izboljšanjem sposobnosti tal za zadrževanje vode, povečanjem vsebnosti organske snovi v tleh ter zagotavljanjem ustreznih podpornih ukrepov za prizadeta kmetijska gospodarstva, poudarjajo na KGZS.

Podpredsednik SKS Medved še letos pričakuje pomoč države kmetom, sindikat jo bo tudi pozval, da pristopi k ocenjevanju škode po suši, je napovedal.

Meteorologi so zmerno optimistični glede temperatur in suše od naslednjega tedna dalje. Iznad Sredozemlja bo k nam namreč postopno pritekal bolj vlažen in hladnejši atlantski zrak, s čimer se bo povečala verjetnost padavin, znižale se bodo temperature in zmanjšala se bo požarna ogroženost, je pojasnil meteorolog na Arsu Brane Gregorčič.