Šutarjev zakon: nevladniki pozvali poslance k zavrnitvi predloga

Na ponedeljkovi izredni seji se bodo poslanci sestali 15 minut po prekinjeni redni seji. V ponedeljek namreč DZ začenja redno mesečno plenarno zasedanje, pri čemer jih najprej čakajo poslanska vprašanja premierju Robertu Golobu in ministrski ekipi.

Kolegij predsednice DZ je na današnji seji potrdil, da bodo poslanci Šutarjev zakon obravnavali po nujnem postopku, enako so potrdili tudi za vladni predlog novele zakona o prekrških.

Predsednik vlade je na očitke civilnodružbenih organizacij o predlogu Šutarjevega zakona odgovoril, da je prepričan, da zakon ni neustaven, so ga pa pripravljeni nadgraditi. Po mnenju Levice je zakon treba spremeniti in ga spraviti v načela sorazmernosti, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. V SD pa zakon še preučujejo.

Kot je dejal Golob ob robu vladnega obiska na Goriškem, so se o rešitvah, ki jih predlagajo v Šutarjevem zakonu, posvetovali z ustavnimi pravniki, določene rešitve pa je predlagalo celo samo pravosodje oziroma državno tožilstvo. Sam pa ni ustavni pravnik, zato poudarja, da "če se bo v parlamentarnem postopku pokazala potreba, da se določene rešitve nadgradijo, bomo temu seveda prisluhnili".

Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je vlada sprejela na seji minuli teden, vsebuje pa nabor ukrepov za zagotavljanje varnosti. Zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Ob nekaterih pripombah in opozorilih o morebitni ustavnopravni vprašljivosti je sicer pričakovati, da bo predlog v parlamentarnem postopku še spremenjen, kar pričakujejo tudi v koalicijskih SD in Levici.

Tudi premier je v ponedeljkovem nastopu v DZ, ko je sicer napovedal še zakon, ki bo omogočil predajo nezakonitega orožja brez posledic, dopustil možnost, da v parlamentarnem postopku poslanci najdejo še boljše rešitve v smislu, da jih bodo bolje uokvirili v slovenski ustavni red.

Tako je že ob obravnavi na matičnem odboru DZ za notranje zadeve pričakovati dopolnila k trenutnim rešitvam v zakonu. Kolegij pa je danes odboru prižgal tudi zeleno luč za zasedanje po 22. uri, če bo treba.

Ukrepe v Šutarjevem zakonu je vlada napovedala po napadu v Novem mestu, ki je vodil v smrt 48-letnega Novomeščana. Dejanja je osumljen pripadnik romske skupnosti, kar je še zaostrilo odnose med romskim in neromskim prebivalstvom v tej občini in regiji, od koder že dalj časa prihajajo opozorila o naraščajoči varnostni problematiki.

Predstavniki več nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe so na skupni novinarski konferenci opozorili na nekatere po njihovem mnenju nevarne in potencialno neustavne ukrepe v predlogu Šutarjevega zakona. Poslance so pozvali k zavrnitvi predloga v sedanji obliki, na vlado pa so odnesli peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce.

Jaša Jenull iz iniciative Glas ljudstva je na novinarski konferenci pred parlamentom dejal, da predlog Šutarjevega zakona predstavlja ogromno nevarnost za ustavo ter za človekove, zakonske in socialne pravice. Spomnil je, da je predsednik vlade Robert Golob ob nastopu svojega mandata napovedal, da bo vodil "kontinuiran, trajen in konstruktiven dialog s civilno družbo", trenutno pa se po Jenullovi oceni dogaja "ravno nasprotno". Izpostavil je, da je bil zakon sprejet brez posvetovanja s civilno družbo in brez javne razprave.

Tudi direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) Katarina Bervar Sternad je poudarila, da vzpostavitev ukrepov za zagotavljanje varnosti ne sme potekati mimo strokovne razprave in izven okvira temeljnih načel demokratične države. Kot najbolj problematične ukrepe je navedla vstop in pregled stanovanja ali prevoznega sredstva z namenom zasega orožja, uvedbo izjeme pri izločanju nedovoljenih dokazov, uporabo tehničnih sredstev na t. i. varnostno tveganih območjih, avtomatizirano preverjanje registrskih tablic vozil, omejevanje dostopa do brezplačne pravne pomoči, podaljšanje maksimalnega trajanja pripora in podaljšanje časa, v katerem naj sodišče preverja obstoj pripornih razlogov.

Direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel je opozorila, da bo predviden ukrep zmanjšanja ali odvzema socialnih prejemkov povečal revščino med že sedaj najbolj ekonomsko ranljivimi. "Samo represija ne bo odpravila vzrokov za nasilje in izključenost, ki porajajo napetosti. Delujočo državo, ki ukrepa, potrebujemo tudi pri enakopravnosti v zagotavljanju človekovih pravic za vse," je poudarila. Poslance je pozvala, naj "ne podprejo ukrepov, ki bodo nižali standarde vladavine prava in posegli v človekove pravice vseh, ampak naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve".

Kot je poudarila, namreč nekateri otroci v šolo vstopijo brez znanja slovenskega jezika, v nekaterih naseljih pa še vedno živijo brez vode in elektrike. V vladne prostore na Gregorčičevi ulici so tako po novinarski konferenci odnesli več kot tisoč podpisov pod peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalce v Sloveniji, tudi v romskih naseljih.

Podobno je tudi izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar poudaril, da kaznovalni ukrepi sami po sebi ne morejo prinesti rezultatov ter morajo biti oblikovani komplementarno z integracijskimi ukrepi.

Direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori je med drugim opozoril, da državni organi ne delujejo, kot bi morali, da se veljavna zakonodaja ne izvaja dosledno ter da je nacionalni program za Rome ostal le mrtva črka na papirju.

Do zakonskega predloga in ravnanja oblasti so bili na novinarski konferenci kritični tudi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, Sonja Lokar iz Ženskega lobija Slovenije, Nejc Horvat iz inštituta Danes je nov dan in Martin Mittendorfer iz Greenpeace Slovenija.

Jenull je ob koncu spomnil, da v času pretekle vlade niso kolesarili proti prejšnji vladi, ampak zaradi ukrepov, ki jih je sprejemala in so posegali v demokracijo in človekove pravice. Dejal je, da so takrat z njimi protestirali tudi nekateri aktualni poslanci, zato pričakuje, da predloga zakona v taki obliki ne bodo sprejeli. "Če pa ga bodo, pa absolutno nameravamo stopnjevati svoje aktivnosti," je odgovoril na vprašanje, ali v primeru sprejetja zakona sledijo novi protesti.