Po mnenju vrhovnega sodišča namreč v zvezi s tatvino ni podana jasna ločnica med kaznivim dejanjem in prekrškom, s čimer se ustvarja nevzdržen oziroma absurden položaj, v katerem je za težje dejanje (opredeljeno kot prekršek) predpisana globa, za blažje (opredeljeno kot kaznivo dejanje) pa je mogoče izreči celo zaporno kazen.
Kot je v zahtevi za oceno ustavnosti med drugim pojasnilo vrhovno sodišče, gre v tem primeru za situacijo, ko je znotraj istega pravnega reda tatvina enkrat opredeljena kot kaznivo dejanje (204. člen kazenskega zakonika), drugič kot prekršek (12. člen Šutarjevega zakona), in da torej med kaznivim dejanjem in prekrškom ni podane jasne ločnice.
"Nastalega položaja tako ni mogoče odpraviti z uporabo ustavnoskladne razlage oziroma drugih uveljavljenih razlagalnih metod, z uporabo katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj storilec v konkretnem primeru izpolni zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, kdaj pa zakonske znake prekrška tatvine," so zapisali na vrhovnem sodišču. Tak položaj po njihovem mnenju ustvarja neustavno medsebojno neločljivost dveh sicer različnih kaznivih ravnanj, odločitev, ali gre v nekem primeru za prekršek ali za kaznivo dejanje, pa je prepuščena organom pregona.
Poleg tega določba 12. člena Šutarjevega zakona ob sočasni veljavnosti določb 204. člena kazenskega zakonika ruši notranjo statiko pravnega reda, ko temeljno obliko kaznivega ravnanja tako imenovane majhne tatvine opredeljuje kot prekršek, za katerega predpisuje zgolj globo, privilegirano oziroma milejšo obliko kaznivega ravnanja tako imenovane male tatvine pa ohranja nedotaknjeno kot kaznivo dejanje, za katerega je mogoče izreči celo zaporno kazen, so zapisali na vrhovnem sodišču.
Kot so pojasnili, je zadeva sicer povezana z obsodbo storilke, ki je bila na prvostopenjskem sodišču spoznana za krivo kaznivega dejanja tatvine in obsojena na kazen treh mesecev zapora. Sodbo je kasneje potrdilo tudi sodišče druge stopnje, nakar je obsojenkina zagovornica na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti.
"Ker nastalega položaja ni mogoče razrešiti z ustavnoskladno razlago določbe 12. člena, je vrhovno sodišče v tej zadevi prekinilo postopek odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene določbe na ustavno sodišče," so pojasnili. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj ugotovi neskladnost omenjene določbe z ustavo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.