Sužnji, sramujte se – besede, namenjene Slovencem

Nacionalistična retorika, ki postaja v letu volitev v Evropski parlament med italijanskimi pa tudi drugimi politiki vse bolj strupena, stanje samo poslabšuje. Namesto da z izjavami, kot smo jih slišali v Bazovici, prilivajo olje na ogenj, bi se morala Italija opravičiti za številne žrtve fašizma, je prepričan predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze.

Valentina je zamejska dijakinja. Živi v Gorici in zdi se ji normalno, da govori slovensko, tudi če gre s prijateljicami v italijanski lokal. "Verbalnemu napadu, ki smo ga tam doživele, smo se uprle, v takih primerih je treba vedno odreagirati," odločno pove Valentina, prepričana, da med Italijani in Slovenci v Gorici ne bi smelo biti razlik.

Z dostojanstvenim protestom so se uprli zamejski dijaki nedavni fašistični plakatni provokaciji. Na zid ob slovenskem višješolskem centru v Gorici so člani Blocco Studenesco nalepili plakate z napisi Boben avantgarde in Privrženi zmagi. Da v tem primeru ni šlo le za provokacijo, ampak tudi za novačenje dijakov, študentov, je prepričan Luka Palk, še en zamejski dijak. V nadaljevanju pa odločno: "Ne morejo me prepričati, ker se sklicujejo na ideologijo, ki je pomorila ogromno Slovencev in postavila en narod nad drugim."

Blocco Studenesco je del neofašističnega gibanja CasaPound, katerega člani imenujejo sebe za fašiste tretjega tisočletja in vidijo svojega vzornika v Benitu Mussoliniju. Poudarjajo socialno noto, dobrodelnost. A za tem se skriva veliko izključevanje. Vodja CasaPounda v Trstu, kjer so ta mesec odprli sedež, je Francesco Clun, ki nam brez težave pove, da je pomoč namenjena samo Italijanom. "Mi pomagamo Italijanom, problem je, ker Italija nima več prostora za druge, ki jim nimamo ničesar več ponuditi," razlaga Clun.

O nestrpnosti, žalitvah, uperjenih ne samo proti Slovencem, govori senatorka, edina predstavnica slovenske manjšine v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc. "Takih žaljivk se ne spomnim desetletja in zdi se mi, da se krepi nestrpnost med nami, med tukaj živečimi, ne samo med Slovenci in Italijani, ampak tudi Hrvati in drugimi priseljenci," opozarja Rojčeva, prepričana, da je bil glede sožitja narejen korak nazaj. Vzklik predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanina – "Živela italijanska Istra, živela italijanska Dalmacija" in še, da so bile žrtve fojb ubite zato, ker so bili Italijani in kristjani – zagotovo pomeni enega največjih korakov nazaj.

Prav tako pomeni dolivanje olja na ogenj, pravi Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu. "Za razliko od Nemčije se ni Italija nikoli opravičila svetovni javnosti za to, kar je storila v drugi svetovni vojni. Fašistična Italija je sprožila vojno, je odgovorna za sto tisoče mrtvih, ranjenih. Willy Brandt se je poklonil žrtvam nacizma in se zjokal," pravi Pavšič, ki bi zato tako gesto pričakoval tudi od vodilnih politikov v Italiji, namesto da med ljudmi razpihujejo nestrpnost.

Celoten prispevek iz oddaje Preverjeno najdete na VOYO.