Danes goduje Valentin. Po starem slovenskem izročilu je to dan, ko se začne prebujati narava. A po zaslugi tiskanih medijev s konca 80. let prejšnjega stoletja je dan dobil novo vsebino kot praznik zaljubljencev.
Valentinovo se je v Sloveniji z vsebino, ki smo jo spoznali v 90. letih, že udomačilo. S tem ni nič narobe, čeprav ga nekateri ne marajo in ga vidijo kot uvoz iz Amerike, pravi etnologinja in kulturna antropologinja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije Urška Purg. "Valentinovo ni nekaj značilnega za Slovenijo, vendar se je dobro prijelo. Po mojem mnenju s tem ni nič narobe. Če komu ustreza, da je srček ali čokolada tisto, kar potrebuje za zvezo, tudi prav," pravi Purgova.
Kot že omenjeno, imajo zaslugo za uvedbo valentinovega, kot je znano danes, tiskani mediji s konca 80. let 20. stoletja; ti so se tedaj spraševali, ali ne bi bil že čas za uvedbo tega praznika in njegove vsebine tudi pri nas, navaja etnolog Janez Bogataj v knjigi Slovenija praznuje. Prav v ta čas segajo "prvi zametki angloameriškega ali, bolje rečeno, globaliziranega praznovanja valentinovega v Sloveniji", piše.
Valentinovo je star praznik, a s selitvijo v ZDA je dobil nove (materialne) razsežnosti
Praznik ima po njegovih navedbah več kot poltisočletno dediščino v Angliji, od koder se je razširil v ZDA in tam dobil dodatne materialne razsežnosti. Potem ga je spet prevzela Evropa kot potrošniško obliko, za katero stoji cela praznična industrija, je zapisal. Korenine praznika so poganske in so povezane z željami po novem življenju, plodnosti in rasti v pomladnem obdobju, ki je bil prvotno začetek novega leta.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.