Sodniško društvo: Uresničitev ustavne odločbe ni del socialnega dialoga

Ustavno sodišče je junija lani namreč odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo. Sodniki in tožilci so tako prejšnji četrtek, 4. januarja, za eno uro prekinili delo in s protestnimi shodi izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe glede sodniških plač.

Prav tako je glavni odbor Slovenskega sodniškega društva v četrtek sprejel več sklepov o stopnjevanju protestnih aktivnosti, ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Med 10. in 24. januarjem bodo protestno opravljali le nujne zadeve, premierja Roberta Goloba in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pa so ob tem še pozvali k odstopu.

Ministrica se je sicer v odzivu na zaostrovanje protestnih aktivnosti zavezala, da bo omenjena odločba ustavnega sodišča izvršena, vendar z zamikom. Sodnike je pozvala k dialogu ter ocenila, da z njenim odstopom ne bi bili bližje rešitvi.

Medtem pa se je za odstop odločila državna sekretarka Valerija Jelen Kosi, ki je bila sicer pred nastopom funkcije sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, na Vrhovnem sodišču pa je vodila projekt izboljšanja kakovosti slovenskega sodstva.

Sodniško društvo: Uresničitev ustavne odločbe ni del socialnega dialoga

Slovensko sodniško društvo pa je v odzivu na petkovo izjavo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan izpostavilo, da pozdravlja pogajanja o plačah v javnem sektorju. Toda uresničitev ustavne odločbe ni del socialnega dialoga, temveč je njen namen zagotovitev ustreznega ustavnega statusa sodstva, menijo.

Sodniško društvo je v odzivu navedlo, da vlada pod krinko nujnosti prenove plačnega sistema celotnega javnega sektorja odlaga z izvršitvijo ustavne odločbe. S tem sporoča, da sodne veje oblasti ne šteje kot samostojne, enakopravne in enakovredne veje oblasti. Menijo, da je namen pogajanj o plačah v javnem sektorju med vlado in sindikati zagotovitev primernega socialnega statusa javnih uslužbencev. "V ustavi RS je navedeno, da je Slovenija socialna država. Navedeno pa je tudi, da je pravna država. Navedeno se nikakor ne izključuje," so izpostavili.

V društvu so se na četrtkovo izjavo ministrice za pravosodje, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izvršena, vendar z zamikom, odzvali, da slovenski pravni red ne pozna instituta zamika pri uresničevanju odločbe ustavnega sodišča. "Ministrica se mora kot pravnica tega dobro zavedati. Težko razumljivo je, da z izgovorom, da gre za kolegijski organ, pritrjuje političnim argumentom vlade, ki se je odločila za nespoštovanje roka, določenega v ustavni odločbi. Sprašujemo se, ali se ob tem zaveda, pri kako nevarnem vzpostavljanju novih standardov sodeluje," so navedli v društvu.

"Če njeni argumenti na vladi niso slišani, je po naši oceni edina pot, da na nespoštovanje temeljne pravne ureditve Republike Slovenije opozori s svojim odstopom. Le tako lahko zavaruje svojo strokovno integriteto. Sicer njena izvajanja o zavezi vladavini prava ostajajo na zgolj deklarativni ravni," so zapisali.

Izpostavili so še, da se plače sodnikom od leta 2012, za razliko od plač funkcionarjev drugih dveh vej oblasti, niso usklajevale z inflacijo, razen dvakrat. Zato ocenjujejo, da so se sodniške plače v primerjavi s plačami poslancev in vladnih funkcionarjev znižale za več kot četrtino. Posledica tega bodo tudi drastično nižje pokojnine funkcionarjev ene veje oblasti v primerjavi z drugima dvema, so opozorili.

V sodniškem društvu so ob tem ostro zavrnili očitke, da protest sodnikov škoduje državljanom. "Gre za mešanje vzroka in posledic. V škodo državljankam in državljanom je, da drugi veji oblasti ne spoštujeta temeljnega postulata, to je vladavine prava," menijo v društvu.

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. To se ni zgodilo, zato so sodniki v četrtek za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tožilci.