Svet manj varen in zelo skorumpiran: Sloveniji najnižji rezultat doslej

Indeks zaznave korupcije (CPI) za leto 2022, ki ga je danes objavil Transparency International, kaže, da večini sveta boj proti korupciji nikakor ne gre od rok. 95 odstotkov držav je od leta 2017 doseglo malo ali nič napredka.

Slaba novica je tudi, da glede na Global Peace Index svet postaja vse manj miren kraj. Kar ni presenetljivo, saj obstaja jasna povezava med tem nasiljem in korupcijo. Vlade, ki jih ovira korupcija, niso zmožne zaščititi ljudi, medtem ko se javno nezadovoljstvo tam bolj verjetno spremeni v nasilje. Ta začaran krog vpliva na vse države – od Južnega Sudana do Brazilije.

"Korupcija je naredila naš svet bolj nevaren. Ker vladam skupaj ni uspelo doseči napredka proti njej, spodbujajo sedanji porast nasilja in konfliktov – in ogrožajo ljudi. Edini izhod je, da države opravijo trdo delo in izkoreninijo korupcijo na vseh ravneh, da zagotovijo, da vlade delujejo za vse ljudi, ne le za nekaj elit," ob tem pravi Delia Ferreira Rubio, predsednica Transparency International.

CPI sicer razvršča 180 držav in ozemelj glede na njihovo zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju na lestvici od nič (zelo koruptivno) do 100 (zelo transparentno).

Globalno povprečje CPI že enajsto leto zapored ostaja nespremenjeno, pri 43, več kot dve tretjini držav pa ima resne težave s korupcijo in dosegajo oceno pod 50.

Na vrhu indeksa je letos Danska, sledita Finska in Nova Zelandija. Močne demokratične institucije in spoštovanje človekovih pravic uvrščajo te države tudi med najbolj miroljubne na svetu glede na Global Peace Index.

Južni Sudan, Sirija in Somalija, ki so vse vpletene v dolgotrajne konflikte, ostajajo na dnu CPI. 26 držav – med njimi Združeno kraljestvo, Katar in Gvatemala – je letos na zgodovinsko najnižji ravni. Žal se z dosežkom ne more pohvaliti niti Slovenija. 

Skoraj tretjina držav v zahodni Evropi in EU je letos dosegla zgodovinsko nizke rezultate, med njimi Slovenija, opozarjajo v TI Slovenija. 

Z oceno 56/100 smo dosegli zgodovinsko najnižji rezultat. V 10 letih smo nazadovali za skupno pet točk in ostajamo občutno oddaljeni od povprečja EU. Povprečna ocena Indeksa držav članic je 64, povprečna ocena držav OECD pa 67.  

"Ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije so zelo zaskrbljujoče in v Transparency International Slovenia menimo, da se bo, v kolikor vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, trend nadaljeval. Vsaj posameznik lahko doprinese svoj del k večji integriteti v družbi tudi s tem, da zahteva to ničelno toleranco od odločevalcev," je povedala Neža Grasselli, predsednica TI Slovenia.

Izpostavila je, da vlada sicer poudarja, da namerava v ospredje postaviti preprečevanje korupcije: "Vendar za obrat negativnega trenda ne zadoščajo zgolj izjave na načelni ravni, ampak so potrebni tudi konkretni koraki. Medtem ko pozdravljamo napovedano prenovo 19 let stare Resolucije za preprečevanje korupcije v Sloveniji, hkrati opozarjamo, da je treba za kakovostno prenovo resolucije k prenovi pristopiti sistematično. Obenem izhajati iz že narejenih analiz oziroma analize, kjer te še ne obstajajo, narediti in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in primerov dobrih praks identificirati pomanjkljivosti in jih nasloviti na ustrezen način. Tudi v vmesnem času pa je nujno delati na izboljšanju izvajanja že obstoječih predpisov in programov na lokalni in nacionalni ravni."

Han o padcu Slovenije na indeksu korupcije: Politika se mora zamisliti

"To ni dober podatek," je poročilo mednarodne organizacije na današnji novinarski konferenci o aktivnostih na področju turizma komentiral Han. Meni, da mora država narediti analizo, ugotoviti srž problema in "zadeve popraviti", je poročala STA. 

Na rekordno nizko oceno Slovenije so se odzvali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije in izpostavili, da je čas za spremembe. "Treba je preiti od besed k dejanjem," so bili jasni.

Kaj je indeks zaznave korupcije?

Od svojega začetka leta 1995 je indeks zaznave korupcije postal vodilni svetovni indikator korupcije v javnem sektorju. Indeks ocenjuje 180 držav in teritorijev po vsem svetu na podlagi dojemanja korupcije v javnem sektorju, pri čemer uporablja podatke iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi podjetji za oceno tveganj in svetovanje, možganskimi trusti idr. Ocene odražajo stališča strokovnjakov in poslovnežev.

Postopek za izračun CPI se redno pregleduje, da se zagotovi, da je čim bolj robusten in skladen. Nazadnje je pregled opravilo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije leta 2017.