Svet na dolgi rok postaja vse manj religiozen

Nekatere meritve celo kažejo, da danes svet ostaja enako religiozen, kot je bil pred 30 leti. Podatki iz World Values Survey, ki ljudi sprašuje o tem, kako pomembna je zanje vera v boga, kako redno hodijo k verskim obredom in ali se opredeljujejo za religiozne, kažejo zelo skromne spremembe. Vsaj tako se zdi, če vzamemo naivno povprečje za vse države skupaj.

Toda resnica je bolj zapletena. Nedavna raziskava, ki je bila objavljena v eni od revij pod okriljem Nature, opozarja, da natančnejši pogled razkriva usihanje religije v mnogo državah. To lahko zaznamo, če razmišljamo o sekularizaciji kot nečem, kar se dogaja prek generacijskih zamenjav in v predvidljivem zaporedju, v katerem se najprej zmanjša sodelovanje v ritualih, nato prepričanje o pomembnosti vere in šele na koncu izstop iz religije.

Raziskovalci s pomočjo različnih podatkov za več kot 100 držav v preteklih desetletjih najprej pokažejo, da so danes mladi skoraj povsod manj verni kot starejši. To velja tako v že precej sekulariziranih državah kot tudi v še vedno močno religioznih družbah. Pri slednjih obstaja generacijski razkorak bolj ali manj samo glede verske participacije (udeleževanja obredov).

V družbah, ki so nekje na sredini med sekularnostjo in religioznostjo, se generacijski razkorak kaže pri vseh treh merah (udeležba, pomembnost in pripadnost). V najbolj sekularnih državah se generacije razlikujejo zgolj še glede pripadnosti, saj so v ostalih vidikih na istem – sekularizirani.

Raziskovalci so odkrili, da to sekularizacijsko zaporedje (udeležba-pomembnost-pripadnost) velja tako za mlade kot starejše. Pri obojih najprej upade udeležba, nato pomembnost in šele na koncu pripadnost. Zaporedje lahko opazimo na vseh celinah, a v različnih fazah. Afrika je šele na začetku svoje sekularizacijske poti. Generacijski razkorak je že jasno viden za udeležbo, za pomembnost se šele nakazuje, pripadnost pa ostaja visoka pri mladih in starejših. Evropa je v kasnejši fazi: udeležba in pomembnost sta precej nizki za vse, upadati pa je začela tudi pripadnost.

Pomembna izjema pri vsem tem je vzhodni postsocialistični svet, torej družbe, kot so Srbija, Rusija in Gruzija. Tam omenjenega sekularizacijskega zaporedja ne opažamo. Pravzaprav je včasih celo tako, da so mlajši bolj verni kot starejši. To je verjetno vsaj deloma posledica prisilne sekularizacije v času socialističnih in komunističnih diktatur, ki ji je po osamosvojitvi sledil nacionalistični in verski preporod.

Najzanimivejši del raziskave zadeva poskus raziskovalcev, da bi empirično prikazali svoje teoretsko razmišljanje o hipotetičnem, večstoletnem sekularizacijskem procesu, ki naj bi bil prisoten v vseh družbah. Pri tem se omejijo na podatke o sedemnajstih državah, ki smo jih zadnjih 40 let natančno spremljali skozi čas. Ker so te v različnih fazah sekularizacije, lahko z njimi prikažemo, kako naj bi izgledal večstoletni sekularizacijski proces, čeprav za nobeno od njih nimamo podatkov, ki bi segali tako daleč v zgodovino (ali prihodnost).

Analiza z le kakšno izjemo potrjuje pričakovanja raziskovalcev. Tako glede udeležbe kot tudi pomembnosti in pripadnosti različne države zasedajo "pravilna" mesta po tem, kako močno religiozne ali sekularizirane so. Še več, skoraj vse države glede na svoje mesto kažejo – skozi čas – pričakovani trend. Skozi desetletja se premikajo navzdol s približno takšnim tempom, kot je teoretsko pričakovan za njihov položaj, če drži, da se vse družbe skozi stoletja (z ekonomskim razvojem) sekularizirajo.

Oboje je razvidno na spodnjem grafikonu, ki skozi leta prikazuje delež prebivalstva, ki se udeležuje ritualov ("Participation"), vidi religijo kot pomembno ("Importance") in ima versko pripadnost ("Belonging").

Nič od tega ni v nasprotju z dejstvom, ki smo ga omenili na začetku: v zadnjih nekaj desetletjih v povprečju ni bilo opaznega premika navzdol (ali navzgor) glede religije. Kot opozarjajo raziskovalci in kot namiguje njihova teorija večstoletnega procesa sekularizacije, je ta trend srednje- in predvsem dolgoročen.

Ni torej nenavadno, da v družboslovju vlada precejšnja zmeda glede sekularizacije. Ta proces je namreč precej zapleten in če ga merimo na preprost način, ga utegnemo spregledati. Šele v širši, dolgoročni perspektivi postane jasno, da je religija v večjem delu sveta resnično v zatonu.