Golob: Gre za najvišji dvig pokojnin po letu 1992

Januarsko izplačilo je bilo izvedeno v skladu s proračunskimi dokumenti, medtem ko redno uskladitev v februarju izračunajo po sistemskem pokojninskem zakonu. Ta določa, da je treba upoštevati 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Povprečna plača za leto 2023 je bila od plače za leto 2022 nominalno v bruto znesku višja za 9,7 odstotka, povprečna letna inflacija v letu 2023 pa je dosegla 7,4 odstotka, je na današnji seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dejal generalni direktor zavoda Marijan Papež.

Na letni ravni uskladitev v višini 8,8 odstotka od 1. januarja po njegovih besedah pomeni, da bo treba v ta namen nakazati sredstva v višini 603 milijone evrov. Sredstva so po besedah predsednika vlade Roberta Goloba v proračunu že na razpolago. 

Najnižja pokojnina v skladu z današnjim sklepom sveta od 1. januarja znaša 337,40 evra, zagotovljena pokojnina, ki je najnižji znesek za upokojence s polno delovno dobo, 748,27 evra, zagotovljena vdovska pokojnina največ 748,27 evra, najnižji znesek invalidske pokojnine pa 468,93 evra.

"Dvig je višji od načrtovanega in je najvišji po letu 1992," je v izjavi za medije povedal Golob, ki je ob tem dodal, da so dvig omogočili tudi ukrepi vlade za pomoč gospodarstvu v boju zoper energetsko draginjo. "Zato so plače rasle hitreje od pričakovanj in to je za sabo potegnilo tudi rast pokojnin," je pojasnil Golob. 

Na letni ravni pa je uskladitev najvišja po letu 2001, so zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je dodal, da vlada namenja posebno skrb upokojencem. Uskladitev v višini 8,8 odstotka po njegovem pomeni, da prejemniku pokojnine v višini 1000 evrov pripada 88 evrov več. 

Poleg tega je spomnil, da so že od 1. januarja v uporabi novosti na pokojninskem področju, ki pomenijo ugodnejši položaj za delovne invalide in vdove oz. vdovce. Vdove in vdovci, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, imajo v skladu s pokojninsko novelo iz decembra lani pravico do zagotovljene vdovske pokojnine. Ta znaša največ toliko kot zagotovljena pokojnina.

Prav tako so novosti pri izračunu pokojninske osnove za delovne invalide, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom, in za ta čas prejemajo invalidsko nadomestilo. Pred uveljavitvijo novosti se je zavarovancem pri upokojitvi upoštevala v pokojninsko osnovo plača oz. zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je že bilo odmerjeno od pokojninske osnove, zato so bili takšni zavarovanci na slabšem.

Zdaj pa se jim pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerja od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za poln delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.

Minister pa je opomnil tudi, da so upokojenci decembra prvič v zgodovini prejeli zimski letni dodatek. Znašal je 40 odstotkov letnega dodatka, ki je bil izplačan junija lani in se je gibal v razponu od 145 do 455 evrov. Tisti z višjo pokojnino so prejeli nižji dodatek, tisti z manjšo pokojnino pa višjega

Sicer pa na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo novo pokojninsko reformo, za katero napovedujejo, da bo v DZ sprejeta konec letošnjega leta. Izhodišča za pokojninsko reformo zdaj usklajujejo v koaliciji in na ravni vlade, vlada pa naj bi jih predvidoma potrdila v začetku marca, so napovedali na ministrstvu.

Izhodišča, ki jih je pripravilo ministrstvo, ne predvidevajo sprememb pri pogoju za starostno upokojitev, po katerem je treba imeti 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Za kasnejši odhod iz zaposlitve pa so predlagani mehki ukrepi.

Svet pokojninskega zavoda je na današnji seji sprejel še sklep, po katerem se kot predstavnika ustanovitelja v svetu razrešita Anže Dolinar in Sašo Furlan, na njuno mesto pa se imenujeta Natalija Pogorevc in Jernej Meden. S tem so sledili sklepu vlade s 25. januarja.