Svet se spominja žrtev holokavsta: 'Nikoli ne smemo pozabiti, kaj se je zgodilo'

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres je ob svetovnem dnevu holokavsta poudaril, da smo danes priča zaskrbljujočemu ponovnemu porastu ksenofobije in sovraštva. "Poskusi zmanjševanja pomena ali pa kar odkritega zanikanja holokavsta se množijo," je dejal.

Pozval je k zavezi, da ne bomo nikoli brezbrižni do trpljenja drugih in da ne bomo nikoli pozabili, kaj se je zgodilo, ali dopustili, da to drugi pozabijo.

Generalna skupščina ZN je sicer pred enim tednom sprejela neobvezujočo resolucijo, v kateri vse države članice poziva k boju proti zanikanju holokavsta in antisemitizma, predvsem na družbenih omrežjih. Med holokavstom so nacisti in njihovi podporniki med letoma 1939 in 1945 ubili okoli šest milijonov evropskih Judov.

Vodja slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) Marko Rakovec je medtem sporočil, da je naša skupna odgovornost, da se zoperstavimo vsem poskusom zanikanja ali izkrivljanja grozot holokavsta. Po njegovih besedah je spominjanje na te tragične dogodke pomembno zato, da se ne bi nikoli več ponovili.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je poudaril pomen skrbi za človekove pravice, ohranjanje spomina in aktivnega preprečevanja zametkov, ki lahko pripeljejo do genocida ali drugih zločinov proti človeštvu.

V spomin na žrtve holokavsta bodo medtem drevi zagorele luči na pročelju parlamenta. Državni zbor se je pridružil projektu Svetovnega judovskega kongresa in Unesca #WeRemember oziroma #Spominjamose, ki poteka že cel teden.

"Skrb za ohranjanje spomina na žrtve holokavsta in sožitje ter sobivanje z vsemi, tudi drugačnimi od nas, je naša skupna obveznost in hkrati edino zagotovilo za boljši jutri. Le z ohranjanjem spomina na pretekle grozote in krivice ter negovanjem občečloveških vrednot in temeljnih človekovih pravic lahko preprečimo, da bi se takšna tragedija kdaj koli ponovila. Tudi zato je pomembno in potrebno, da po svojih močeh podpremo prizadevanja, kot jih naslavlja tudi kampanja #WeRemember," je poudaril predsednik državnega zbora Igor Zorčič.

Tej kampanji se je pridružila tudi Evropska komisija, ki bo svoj sedež osvetlila z napisom #WeRemember. Evropski parlament pa bo dan spomina spomina na žrtve holokavsta obeležil s posebnim plenarnim zasedanjem.

Obletnica osvoboditve taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in leži na ozemlju današnje Poljske, se v svetu od leta 2006 obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.

V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 77 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na pohod smrti, kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev.

Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.

Pahor: Prizadevajmo si za kulturo spominjanja, dialoga in mirnega reševanja sporov

Predsednik republike Borut Pahor pa je že v sredo v Dolgi vasi pozval, da si za zavarovanje pridobitev miru, varnosti, strpnosti in sožitja vsak dan kot posamezniki in skupnosti doma in v mednarodni skupnosti prizadevamo za tri kulture: kulturo spominjanja, dialoga in mirnega reševanja vseh sporov.

Pahor je na drugem največjem judovskem pokopališču v Sloveniji v Dolgi vasi tradicionalno položil venec k spomeniku žrtvam nacističnega nasilja in poudaril, da k prizadevanju za tri kulture oziroma načela poziva tudi v luči sedanjih zaostritev v mednarodnih odnosih, zlasti med Rusko federacijo in Zahodom na ukrajinski meji.

Kot predsednik republike Pahor opozarja na pomembnost mirne rešitve vseh odprtih vprašanj. "Imamo sporazum iz Minska, osnovo, na kateri je mogoče zagotoviti mir in rešitev tega spora, zavzemam se za močno, aktivno in iskreno diplomacijo z obeh strani, ki mora na koncu prevladati," pravi.

Pahor ugotavlja, da človeštvo že dolgo ni bilo tako blizu nekega roba, zato meni, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da prevladata razum in umiritev ter da dobi diplomacija moč, da po mirni poti vse te probleme tudi reši ter obvaruje sedanje in prihodnje generacije, da ne okusijo grenke, surove in nedoumljive žrtve, ki jih terja vojaški spopad.

"Slovenija se zavzema za mirno rešitev, za aktivno vlogo diplomacije, mislim, da ni mogoče, da bi bil tak problem, ki ga po iskreni poti dialoga ne bi mogli rešiti, morajo pa biti trdna volja in spomin na grozote vojne, zavzeto iskanje skupnih rešitev in seveda odločenost, da prevlada mir," je sklenil Pahor.

Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak je povedal, da je bil dolgovaški spomenik Judom dolgo edini spomenik judovskim žrtvam holokavsta v Sloveniji, vendar pa se je v zadnjih 10 ali 20 letih odnos do skupnosti zelo spremenil.

"To je pomembno, ker močne države niso tiste, ki so močne vojaško, politično in gospodarsko, močne države so tiste, ki vključujejo vse in tudi najmanjšo manjšino povezujejo v skupno domovino," je dejal. Kot je dodal, so se začeli tudi premiki do nastanka muzeja slovenskih žrtev Auschwitza.

Po besedah lendavskega župana Janeza Magyarja je judovska skupnost v Lendavi pomembno zaznamovala okolje in pustila dragoceno dediščino, zato ji bodo postavili še nove tlakovce spomina v trajni spomin in opozorilo.

Pahor je po položitvi venca obiskal Eriko Fürst, najstarejšo preživelo Judinjo iz taborišča Auschwitz, s katero sta se v zadnjih letih skupaj udeležila številnih spominskih slovesnosti, ter ji zaželel še veliko zdravja in življenjske moči.

Predsednik Pahor bo ob 19. uri v Murski Soboti tudi slavnostni govornik na osrednji spominski slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga zaznamujemo 27. januarja.