Svet za varno hrano: slovenski potrošniki niso bili ogroženi

Ministrica Pivčeva je napovedala, da se bo na ravni EU zavzela za boljši sistem nadzora nad izvajanjem kontrol evropskih standardov. "Ugotovili smo namreč, da je kontrola na evropski ravni pomanjkljiva," je izpostavila v današnji izjavi za medije po seji sveta za varno hrano.

Kot jo je dopolnil Hribar, se je ob izbruhu afere o spornih praksah v poljski klavnici pokazalo, da je prišlo do nezadostno natančnega izvajanja vseh evropskih predpisov. "Krivda gre v celoti na Poljsko, ki ni pravočasno in v zadostni meri obveščala tistih držav, kamor je bilo to meso namenjeno," je dejal.

"Na svetu smo ugotovili, da so postopki uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izvedeni korektno in pravilno ter da je bilo obveščanje v skladu s predpisanim. Bo pa treba vzpostaviti bolj celovito komunikacijo, zato smo se odločili, da bomo obnovili protokol obveščanja javnosti," je povzela. Ob tem je napovedala ustanovitev direktorata za hrano in ribištvo z letošnjim aprilom.

Po Hribarjevih besedah so se člani zavzeli za to, da bo lahko kakovost še bolje določena, zato bodo naredili ustrezne analize, kako lahko to področje še izboljšajo. "V tej zgodbi se je pokazalo, da stroki ne zaupamo dovolj, ne najdem pa razloga, zakaj je temu tako," je menil in dodal, da "moramo skupaj narediti korake v smer, da bo slovenski potrošnik prepričan, da je deležen zaščite in najbolj kakovostne hrane".

Rezultati vzorcev znani do konca tedna

Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je povedal, da bodo rezultati vzorcev, ki so jih vzeli minuli teden in še niso znani, znani do konca tedna. Doslej že obdelani vzorci so vsi skladni, razen vzorca kebaba, v katerem so našli prisotnost salmonele in ostankov zdravila ketoprofen. A koncentracija je bila pod mejo, ki je spoznana za škodljivo, je dodal Hribar.

Po najnovejših podatkih so s Poljske odpoklicali še 12 ton kebaba, ki je poleg v Slovenijo šel še na Hrvaško in Madžarsko, a vzroka za razširjeni umik uprava nima. Da bi sami ugotavljali, zakaj, je zelo težko, je bil jasen Posedi: "Če ne vemo, kaj je razlog, težko vzorčimo. Ko bomo ugotovili, se bomo odločili glede analiz."

Za meso je informacija o njegovem izvoru potrošniku znana, za glavno surovino v mesnih izdelkih bo to po evropski uredbi veljalo od aprila 2020, a le, če bi napisano na izdelku lahko zavajalo potrošnika, je povedala Pivčeva. Slovenija se ves čas zavzema za še večjo transparentnost in bo tak predlog znova podala. Pri tem lahko po njenih besedah računa na sodelovanje Avstrije in verjetno Francije.

V sistem javnega naročanja vključiti več lokalno pridelane hrane?

Ob aferi so se pojavili glasni pozivi z več strani o tem, da bi morali v sistem javnega naročanja vključiti več lokalno pridelane hrane. Na to temo se bo ministrica v četrtek sestala z ministroma za javno upravo in šolstvo, a je izpostavila, da morajo tu jasno delovati mehanizmi nadzora. Že sedaj pa javni zavodi v prehrano v povprečju vključujejo med 40 in 50 odstotki lokalno pridelane hrane, je ponovila.

Posedi je še povedal, da inšpektorji področje nadzirajo v skladu z načrti in da zaradi afere s poljskim mesom ne bodo povečevali nadzora s te države, saj je diskriminatoren pristop lahko zelo problematičen. "Na leto pregledamo 4700 vzorcev in neskladnosti ni veliko," je zatrdil.

Glede samih analiz pa je pojasnil, da te trajajo različno dolgo – če ne ugotovijo ničesar, so hitro končane, če kaj ugotovijo, je treba opraviti več dodatnih. Vseh tudi ne delajo v Sloveniji, saj določene lahko opravijo le za določeno stvar certificirani laboratoriji.