Pirc Musarjeva: Uporaba vojske mora biti zadnji in ne prvi ukrep

Po tragičnem dogodku v Novem mestu je za zagotavljanje varnosti na območju Dolenjske prisotno večje število policistov, zato so se člani sekretariata strinjali o aktivaciji mešanih patrulj Slovenske policije in vojske, pri čemer bo vojska zagotovila podporo s kadri in tehniko. Vladi predlagajo, da se 37. člen zakona o obrambi aktivira do enega leta, pri čemer se bodo redno mesečno preverjale varnostne razmere.

Pripadniki Slovenske vojske pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil, so opozorili v sporočilu vladnega urada za komuniciranje (Ukom).

Prisotnost mešanih patrulj na terenu bo skladna z veljavnim načrtom o sodelovanju med Slovensko vojsko in Policijo. "Enak ukrep je bil sprejet leta 2015 ob migrantskem valu in se je izkazal za učinkovito podporo Policiji pri izvajanju njenih nalog za zagotavljanje varnosti," ocenjujejo v sporočilu.

Obenem člani sekretariata Sveta za nacionalno varnost predlagajo, da se za dodatne posebne obremenitve policistov zagotovijo finančna sredstva.

Vlada bo o predlaganem odločala v najkrajšem možnem času, so še napovedali v Ukomu. V kabinetu predsednika vlade pa so za STA potrdili, da bo vlada predlog obravnavala na redni seji prihodnji četrtek.

V sredo je koordiniranje vseh operativnih nalog, povezanih s kadrovsko pomočjo na območju Policijske uprave Novo mesto, sicer prevzela uprava uniformirane policije Generalne policijske uprave. V Novem mestu sicer pozorno spremljajo varnostne razmere na tem območju, prisotni so policisti več policijskih uprav, posebne in specialne enote.

Kot je pojasnila državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin, je bistven namen predloga aktivacije 37. člena zakona o obrambi pomoč Policiji pri izvajanju nalog pri širšem varovanju državne meje. "To pomeni, da bodo vojaki pomagali Policiji pri oskrbi in transportu migrantov ter pri varovanju postopkov z migranti," je pojasnila državna sekretarka.

S tem bi se razbremenilo Policijo, da bi imela ta na voljo več policistov, ki bodo pomagali zagotavljati varnost na varnostno obremenjenih območjih in pri preiskovanju kriminalnih aktivnosti. "Vojaki ne bodo izvajali policijskih pooblastil, zato je vsakršen strah pred tem ukrepom povsem odveč," je zagotovila.

Spomnila je tudi, da aktivacija tega člena ni nekaj novega, saj so ga aktivirali že med migrantsko krizo, takrat pa da z njegovim izvajanjem ni bilo zaznanih težav.

"Policija se srečuje s pomanjkanjem policistov za izvajanje rednih nalog Policije. Že sedaj aktivira pomožne policiste, aktivacija tega člena pa bo pomenila sprostitev še dodatnih policijskih sil," je dodala in poudarila, da ukrep tudi ni uperjen proti romski skupnosti, temveč da Policija znotraj svojih vrst pridobi dodatne policiste za izvajanje nalog.

Glede trenutnih razmer na jugovzhodu Slovenije sta se sestala tudi predsednik vlade Robert Golob in predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Golob ji je podrobneje predstavil vladne ukrepe po sobotnem tragičnem dogodku.

Predsednica je medtem pozdravila pospešeno ukrepanje vlade in pripravljenost za soočenje z razmerami, ki so vznemirile javnost. Ob tem pa je opozorila tudi, da morajo vsi predlagani ukrepi ostati znotraj ustavnih okvirjev in temeljnih načel pravne države.

Razume sicer potrebo po varnosti prebivalcev, ki jo je treba nasloviti tudi z ukrepi povečanega nadzora, a želi si, da so tovrstni predlogi pretehtani in temelječi na strokovnih in ne političnih odločitvah ter načelih pravne države, zlasti načela sorazmernosti. Uporaba vojske pa mora biti, če je to potrebno, zadnji in ne prvi ukrep, je poudarila.

Do aktualnega dogajanja se bo predsednica republike sicer podrobneje opredelila v nagovoru na ponedeljkovi izredni seji državnega zbora.

Pirc Musarjeva bo v ponedeljek v državnem zboru predstavila svoje mnenje in stališče do vprašanj, povezanih s situacijo v jugovzhodni Sloveniji, in pomen učinkovite integracije romskega prebivalstva v družbo. Izredne seje se bo udeležil tudi premier.

Še pred tem pa bo predsednica države 1. novembra obiskala Novo mesto, kjer se bo poklonila umrlemu po sobotnem napadu ter vsem žrtvam nasilja. Sestala se bo z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem, predsednikom Krajevne skupnosti Bučna vas Milanom Tramtetom in predvidoma tudi s predstavnikom romske skupnosti v Občinskem svetu Mestne občine Novo mesto Duškom Smajekom.

Na predlog aktivacije 37. člena se je odzvala tudi Levica, ki meni, da predlog presega običajne civilne varnostne naloge in odpira nevarno pot v militarizacijo javnega prostora: "Zamegljevanje meje med civilnimi in vojaškimi pristojnostmi zmanjšuje transparentnost, oslabi civilni nadzor in povečuje tveganje za zlorabe."

"V demokratični državi varnosti ljudi ne zagotavlja vojaška prisotnost na ulicah, temveč Policija, ki ustrezno in učinkovito opravlja svoje delo. Poleg nje pa še preventivno delo v skupnostih ter odpravljanje družbenih vzrokov za zapadanje v kriminal in nasilje," so zapisali in dodali, da takšni predlogi ustvarjajo vtis izrednih razmer.

Pozvali so k premišljenemu, sorazmernemu odzivu, ki mora biti skladen z načeli pravne države. "Predlog aktivacije 37. člena zakona o obrambi je ukrep, ki presega običajne civilne varnostne naloge in odpira nevarno pot v militarizacijo javnega prostora," so opozorili.

Ob tem so poudarili še, da naloga politike ni razpihovati strah, temveč preprečevati nasilje, zagotavljati varnost ter poskrbeti, da Policija opravlja svoje delo učinkovito in v mejah svojega poslanstva.

Tudi v novi stranki Vladimirja Prebiliča so predlagano uvedbo mešanih patrulj označili kot nepotreben in neprimeren odziv na varnostne izzive. "37. člen Zakona o obrambi je bil namenjen obvladovanju množičnih migracij na državnih mejah in nikakor ne reševanju notranjevarnostnih vprašanj," so poudarili.

V stranki Prerod menijo, da Policija pri reševanju razmer, povezanih s povečanim obsegom nasilja in kriminala v regiji, ni izrabila vseh svojih zmogljivosti in zakonskih možnosti. Tako kot že prej Levica so tudi oni ocenili, da gre za ustvarjanje občutka izrednih razmer, s čimer želi vlada po njihovem mnenju "upravičiti radikalne posege v ustavno varovane državljanske pravice prav vsakega prebivalca in prebivalke Slovenije".

Menijo, da varnostne razmere v Sloveniji niso na ravni, da bi bila tovrstna uporabe Slovenske vojske potrebna ter da je takšen ukrep tudi v nasprotju s slovensko ustavo in temeljnimi pravnimi in civilizacijskimi načeli, na katerih je nastala slovenska država. "Med njimi je tudi zaveza, da vojaška sila nikoli ne bo uporabljena za notranje varnostne namene, kot smo temu bili priča v bivši SFRJ," so opomnili.

Od vlade pričakujejo, da Policiji omogoči strokovno in avtonomno delo ter da sama stori vse za deeskalacijo razmer, "ne pa da prispeva k dodatnemu zaostrovanju".

Okrepljena prisotnost Policije v jugovzhodni Sloveniji sledi sobotnemu napadu, po katerem je umrl 48-letnik. Dejanja je osumljen 21-letni pripadnik romske skupnosti, kar je zaostrilo že tako napete odnose med romskim in neromskim prebivalstvom na jugovzhodu države. Vladni predstavniki s premierjem Robertom Golobom na čelu so na torkovi izredni seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto med drugim napovedali sprejetje posebnega zakona, imenovanega po umrlem.

Zakon bo posegel v kazensko, socialno in drugo zakonodajo, ukrepi pa bodo med drugim prinesli dodatna pooblastila za ukrepanje Policije na varnostno tveganih območjih, zaostritev kaznovalne politike za povratnike, omogočenje izvršb na socialne pomoči in lažji zaseg premoženja neznanega izvora.

Policisti in uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) so medtem danes dopoldne izvajali skupno kontrolo na regionalni cesti pri naselju Brezje. Ustavili in preverili so 12 voznikov.

Policisti hujših kršitev niso ugotovili, ukrepali pa so zoper enega voznika, ki pri sebi ni imel vozniškega dovoljenja.

Uslužbenca Fursa sta pri dveh osebah ugotovila davčni dolg zaradi neplačanih kazni – v enem primeru v višini nekaj več kot 10.000 evrov, v drugem pa 2800 evrov. Zoper osebi sta izvedla ukrepe iz svoje pristojnosti.