Sveti Štefan bo še eno leto bedel nad konji

Sveti Štefan postane prvi krščanski mučenik

Sv. Štefan naj bi bil eden izmed sedmih mož, ki so mu apostoli zaupali službo oznanjevanja in dobrodelnosti med grško govorečimi Judi. S svojimi nastopi in poslanstvom je, kakor pred njim že Janez Krstnik in Jezus, osebnost, ki je povzročala delitev duhov. Zaradi njegovega delovanja so mu nasprotniki naprtili proces pred velikim zborom, kjer so proti njemu nastopile krive priče. Svetemu Štefanu je božji duh dajal moč, da se je pred velikim zborom uspešno branil. Tožitelje pa je to le še bolj razbesnelo in ko je izgovoril: "Glejte, nebesa vidim odprta in sina človekovega, ki stoji na božji desnici," je bila njegova usoda dokončno zapečatena. Razjarjena množica, ki je spremljala proces, ga je odvlekla iz mesta, kjer so ga kamenjali do smrti. Danes sv. Štefana najpogosteje vidimo upodobljenega kot mladega diakona s palmovo vejico, kamni in knjigo, pogosto pa je upodobljen tudi prizor njegovega kamenjanja.

Cerkev izrabi svetnika za pokristjanjenje starega poganskega praznika

Kot piše dr. Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, ljudsko izročilo pozna popolnoma drugačnega svetnika. V Srednji in Severni Evropi je sv. Štefan bolj poznan kot zavetnik konj. Svetniku je cerkev pri svojem misijonskem delu samovoljno dodelila drugačno vlogo. Treba je bilo izriniti in zamenjati določeno pogansko božanstvo, zakriti in spremeniti je morala določen poganski praznik. Če se je to ujemalo z njegovim življenjem, ni pomembno, dovolj je bilo, da njegov god sovpada s poganskim praznikom. Tako je tudi sv. Štefan postal zavetnik živine in konj, ker je nadomestil pogansko božanstvo, ki je v preteklosti indoevropskim ljudstvom varovalo živino in konje. Z njim so pokristjanili pogansko praznovanje, pri katerem naj bi bilo darovanje konjskih glav glavno obredno opravilo. Dodeljena mu je bila tudi čudežna moč nad konji, ko naj bi z znamenjem križa ukrotil divjega konja, ki je na koncu celo pokleknil pred njim. S tem dejanjem pa je pri ljudeh dokončno prevzel zavetništvo nad konji.

Praznovanje goda Sv. Štefana v Križu pri Komendi

Na Gorenjskem, v vasi Križ pri Komendi, je cerkev spreobrnjenja apostola Pavla. V njej na desni strani stoji oltar, ki je posvečen sv. Štefanu, najbolj priljubljenemu svetniku v tem kraju. Ker pa ima sv. Štefan vlogo zavetnika živine in konj, ga najbolj častijo prav kmetje in konjerejci. Na njegov god se nadaljuje tradicija blagoslova vode, soli ter konj. Figurice konj in živine vaščani ob prihodu v cerkev odnesejo na oltar, posvečen svetniku, in prosijo za zdravje živine. Kdo in kdaj je figure izrezljal, se ne ve, etnolog Janez Bogataj pa meni, da so figure v Križu ene izmed najlepših v državi in so stare vsaj 300 let. Med mašo poteka blagoslov prinesene soli in vode, to sol pozneje lastniki živine pomešajo med krmo. To naj bi zagotovilo varnost in zdravje živine čez leto. Po sveti maši poteka še blagoslov živih konj iz Križa in okolice. Blagoslova se lastniki konj radi udeležijo, saj se tako ohranjajo stari običaji. Dogodek pa izkoristijo tudi za druženje ob dobrotah, ki ga tamkajšnje gospodinje pripravijo za udeležence.

Svetoštefanske navade

Nekdaj so ljudje na god svetnika izvajali različne šege. Te so vključevale vožnjo z vozovi in ježo na konjih v vaški okolici, v sosednje vasi, gozd in na polja. Jahanje okrašenih konj k cerkvi, jahanje okoli nje in blagoslov konj. Do današnjih dni se je ohranil blagoslov konj. In če so bile razne oblike ježe verjetno ostanek poganskih obredov, je blagoslov konj logična posledica pokristjanjevanja. Blagoslov se prvič omenja v Nemškem rokopisu iz 10. stoletja, pri nas pa je že Valvazor poročal o slovesnosti blagoslovitve konj v Nevljah pri Kamniku. Blagoslovi niso potekali samo po Kranjskem, ampak tudi na Štajerskem in predvsem na Koroškem. Na ta dan pa je potekal tudi blagoslov soli, ki se je nato potrese po poljih, hkrati pa se polje kropi z blagoslovljeno vodo. To so počeli zato, da bi zaščitili polja pred naravnimi ujmami. Še ena zelo zanimiva šega pa je lučanje svetega Štefana, ki se je izvajala v vasi Boljunec v bližini Trsta. Ljudje so naredili krog na vaškem trgu. V sredini se je zbrala mladina. Punce, ki so se skrivale med množico, so mladino obmetavale s sadjem.