Svetina lani naštel 262 kršitev človekovih pravic

Svetina je po petem letu mandata zaskrbljen, ker se potrebne spremembe v družbi oziroma ključne sistemske reforme na področju zdravstva, šolstva, dolgotrajne oskrbe, deinstucionalizacije in drugih področjih sociale dogajajo prepočasi, so pri Varuhu zapisali v sporočilu za javnost.

"Zdi se, da nam manjka ambicioznosti in vizije. Pogrešam iskren dialog med različnimi deležniki, ki ni sam sebi namen, ampak ima za cilj iskanje najboljših možnih rešitev, v središču katerih je človek. Solidarnost in občutek za sočloveka sta vse bolj na preizkušnji. Krepita se individualizem, celo egoizem, pri tem pa tisti na družbenem robu postajajo vse bolj nemočni in brez podpore, ki bi jo potrebovali in si jo zaslužijo," so navedli besede varuha.

Pri Varuhu so v letu 2023 obravnavali skupno 6225 zadev, kar je 250 zadev več kot leto prej, ugotovili pa so 262 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih nepravilnosti.

Organi najpogosteje kršijo načelo dobrega upravljanja (65 primerov v letu 2023), neupravičeno zavlačujejo postopke, kršijo načelo enakosti pred zakonom in pravice invalidom. Sledijo kršitev pravic do socialne varnosti in do zdravstvenega varstva ter kršitev načela, da je Slovenija pravna in socialna država.

Kršitve oziroma nepravilnosti Varuh še vedno najpogosteje zaznava na delovnem področju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v 55 primerih), v 23 primerih so kršitve povzročile upravne enote, v 18 primerih ministrstvo za zdravje, v 15 primerih občine, 14 kršitev je povzročilo ministrstvo za notranje zadeve, 10 centri za socialno delo in devet vlada.

Varuh je podal skupaj 85 novih priporočil. "Priporočil je približno toliko kot v preteklih dveh letih, število neuresničenih preteklih priporočil pa se je nekoliko zmanjšalo, vendar ponovno izpostavljam, da ključna priporočila in reforme še vedno ostajajo neuresničene," je povedal Svetina in pristojne pozval, da priporočila uresničijo, saj izhajajo iz konkretnih kršitev in ugotovitev. "Zgolj splošno sklicevanje na pomen človekovih pravic je premalo. Potrebujemo konkretna dejanja, kar pa vključuje tudi sprejemanje predpisov, ki naslavljajo akutna odprta vprašanja," so zapisali besede Svetine.

Dodal je, da se z neupoštevanjem priporočil in povečanjem kršitev načela dobrega upravljanja kaže mačehovski odnos vsakokratne oblasti do institucije Varuha človekovih pravic, ki ji naloge določata ustava in zakon, pri svojem delu pa je zavezan visokim mednarodnim standardom. "Demokratične družbe za dobro delujoč sistem zavor in ravnovesij potrebujejo neodvisne nadzorne institucije. Nujno je, da se upoštevajo njihovi predlogi in priporočila," je še dejal varuh.

Svetina je poudaril, da število in delež utemeljenih pobud med rešenimi nista prava kazalnika stanja varstva človekovih pravic v Sloveniji, saj se na institucijo ne obrnejo vsi, ki se jim kršijo pravice. "Zgodi pa se lahko tudi, da ena sama utemeljena pobuda, v kateri smo ugotovili sistemsko nepravilnost, pomeni kršitev pravic več sto ali celo več tisoč osebam," so zapisali njegove besede.

Pri varuhu zato na lastno iniciativo naslavljajo številna odprta vprašanja v družbi ter opravljajo nenapovedane in napovedane obiske institucij. V vlogi državnega preventivnega mehanizma, v okviru katerega preventivno skrbijo za pravice oseb v krajih odvzema prostosti, so v letu 2023 opravili 87 obiskov. Na področju otrokovih pravic pa je lani 85 otrok dobilo zagovornika, so še navedli v sporočilu za javnost.