Svetla ali siva prihodnost Nove Gorice? 'Od sonca in lepega vremena se ne da preživeti'

Na novo narisane meje so po drugi svetovni vojni zahtevale svojevrstno prilagajanje prebivalcev zahodnega dela Slovenije oziroma Jugoslavije. Ker je po uveljavitvi pariške mirovne pogodbe severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra, je zrasla zamisel za novo središče Goriške. Okoliški prebivalci so pljunili v roke in začeli graditi mesto, novo Gorico, ki je razcvet doživela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Okrogle obletnice so navadno dober razlog za oziranje v preteklost, za obračune z njo. A 70. rojstni dan nekega mesta je moč izkoristiti tudi za pogled naprej, v prihodnost. Za odgovore na vprašanja, kam se neko območje še lahko razvije, s katerimi izzivi se sooča, kje poiskati rešitve za težave, s katerimi se sooča Nova Gorica. Kako je torej mesto, ki ga je bolj kot karkoli zaznamovala meja, izkoristilo svoje potenciale, če sploh? "Položaj obeh Goric je danes strateško precej manj izražen kot v preteklosti, ko sta se tukaj srečevala vzhod in zahod," pravi Marjan Pintar, direktor Soških elektrarn (SENG). "Takrat so se tu ustvarjala številna delovna mesta. Ko je nekdanja meja počasi izgubljala svoj značaj, so razlike izginjale, s tem pa tudi številne okoliščine, ki so poganjale razvoj na obeh straneh," dodaja.

Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine, sicer pa Solkanka, ki je Primorska še ni izpustila iz krempljev, je enakih misli: "Nova Gorica ima podobne težave kot ostala slovenska mesta - velikokrat se ne ve, kdo oblikuje strategijo razvoja in kolika sama občina prisluhne raznim pobudam. Tu je lepo živeti, če le nisi odvisen od potencialov, ki se ne izkoriščajo,« pravi. "Mesto je prepoznavno skozi mit o "malem Berlinu", čeprav obe Gorici seveda nikoli nista bili podobni nemški prestolnici in njeni situaciji. Presežek je Nova Gorica našla zgolj v igralniškem turizmu, ta jo je naredil prepoznavno v širšem prostoru, a vprašanje je, koliko se prebivalci mesta s podobo, ki prinaša zaslužek in ekonomsko stabilnost, lahko poistovetijo."

Da je predvsem gospodarstvo tisto, ki bi moralo na svojih plečih nositi razvoj mesta, pravi tudi Branko Marušič, zgodovinar in letošnji častni občan Nove Gorice, ki je mestu posvetil svojo poklicno pot, prihodnji razvoj kraja pa pospremil z besedami: "Nova Gorica seveda ne more postati satelit Gorice, ubirati mora svoja pota, ki naj iščejo vire, iz katerih se bo mesto napajalo v danostih prostora in časa. Pomembno vlogo pri razvoju bi moral igrati turizem, naslanjajoč se tudi na drobno gospodarstvo."

'Služb za mlade diplomante ni že desetletja'

Nova Gorica je imela po podatkih Statističnega urada leta 2015 11,2-odstotno brezposelnost, nekaj pod slovenskim povprečjem torej, med brezposelnimi je bilo več žensk kot moških. Pomanjkanje strategije razvoja turizma, izobraževanja, predvsem pa pomanjkanje novih stanovanj in delovnih mest Širokova označuje za največje izzive, s katerimi se danes spopada mesto: "Od sonca in lepega vremena se pač ne da preživeti in v Novi Gorici služb za mlade diplomante ni že desetletja." Da se prebivalstvo počasi, a zanesljivo izseljuje, kažejo tudi statistični podatki.

Marjan Pintar, eden vidnejših primorskih gospodarstvenikov, kot nujno izpostavlja identiteto, ki jo potrebuje Nova Gorica, ter sodelovanje, brez katerega se stvari nikoli ne bodo premaknile: "Mesto, ki je nastalo zaradi meje in se ob njej tudi razvilo, potrebujejo identiteto, ki pa je ni tako zelo preprosto zgraditi. Priložnost bi kazalo iskati v sodelovanju s sosednjo Gorico, bi pa morala svoj del odgovornosti za razvoj prevzeti Evropska unija. Tudi igralniški turizem, ki je mestu vtisnil neizbrisen pečat, bi se moral povezati z drugimi segmenti, ne more vključevati samo mesta, ampak tudi ostala področja. Podeželje, kulturno dediščino, gastronomijo, priložnosti je ogromno."

Potencial je z gospodarskega vidika zagotovo precejšen, pove Lavra Peršolja Jakončič iz družbe Hit, enega glavnih "igralcev" v Novi Gorici. "Veliki poslovni sistemi, ki so uspeli zdržati tržni ritem, pomembno sooblikujejo poslovni utrip mesta. Tudi tuj kapital je že prepoznal prednosti in možnosti uresničevanja poslovnih izzivov na tem trgu, vedno več je na Goriškem namreč podjetij, ki jih ustanavljajo lastniki iz tujine, največkrat prav iz Italije."

Nova Gorica – evropska prestolnica kulture leta 2025?

Eden od načinov brisanja mej in povezovanja bo morda uspešna kandidatura obeh Goric za naziv evropske prestolnice kulture 2025. Za zdaj je ideja še v povojih, a dvoma, da bi naziv in dogajanje, ki bi mu sledilo, mesti zapisalo na evropski zemljevid, ni. "Če bo obema Goricama uspelo realizirati načrt, bi bil to bil dosežek, ki bi mesti visoko povzdignil. V tem delu Evrope so se po letu 1990 razmere temeljito spremenile. Srednja Evropa je le še spomin. Z razširitvijo  Evropske zveze je povezovanje držav v Evropi dobilo nove vsebinske poudarke. Mednje sodijo tudi taka tematska dogajanja, kot je leto evropske kulture," pravi Marušič.

Tudi tako bo Nova Gorica (vsaj za kulturnike) mesto, v katerem je lepo živeti in delati. A kakšna je v resnici njena prihodnost? Barvita in perspektivna ali siva in mračna?

Ano Kržišnik Blažica, dramaturginjo v SNG Nova Gorica, je v mesto zanesla poklicna pot in o življenju v tem delu "sveta" ima le pozitivne vtise: "Kvaliteta življenja tu je precej visoka, na voljo so številni športni in kulturni objekti, veliko zelenih površin. Tudi bližina Italije daje mestu poseben medkulturni značaj. Je pa res, da obstaja še veliko možnosti za nadaljnji razvoj, razprodaja velikih podjetij, če omenim le en vidik, mu ne gredo prid," oriše en vidik predstavnica mlajše generacije.

"Človeka, ki se želi naseliti v Novi Gorici, mesto sprejme veliko bolj odprto in prijazno, kot večina drugih slovenskih krajev," pravi Marjan Pintar. "Razlog je najverjetneje v tem, da je v mladem mestu večina ljudi od nekod priseljenih. Pogoji za življenje tu so odlični, na kar vplivajo varnost in izjemna geografska lega. Mesto niti slučajno ni sivo in pusto, lepo je zaživel prenovljeni center mesta in kar kliče po nadgradnji." 

Priložnosti za to, da se bo Nova Gorica trdno zasidrala na zemljevid Slovenije in ne nazadnje tudi Evrope, je ogromno, od mesta, ki leži na meji, bi takšno pozicijo tudi pričakovali. A od besed do dejanj je velik korak, včasih prevelik.

"Sama bi si želela več vonja po prihodnosti. Manj poudarjanja obeh vojn in več spoznavanja bolečine drugega, ki v tem prostoru sobiva. Želim si, da bi prostor spoznal vrednost multikulturnosti in bogastva kulturne dediščine, želim si manj premikanja kamnov po Sabotinu in več razumevanja, da je sodelovanje med obema mestoma pogoj, da se regija lahko razvije naprej. Nujno je poiskati več posluha za mlade, ki bi jim s tem omogočili vračanje v regijo," na izzive prihodnosti opozori Kaja Širok.

Želja in besed je veliko, dela, da bo moč vse to doseči, pa tudi. "Rojstni dan Nove Gorice bom pospremil z željo, da bi naše mesto našlo pot za vztrajni in stalni napredek, da bi zbudilo iz sna še nekaj tistega, kar nepoznano in zato tudi neizkoriščeno čaka v naših srcih in rokah," ob okrogli obletnica njemu tako ljubega mesta zaključuje zgodovinar Marušič.